URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

dejavnost nujno, da je nam eščena v okolju, ki ustreza njenem u družbe­ nem u nam enu in obsegu njenega dela. To še posebej velja za široko javno delo kulturnih ustanov, kot so knjižnice. Zato bi m orali pristojni družbeni organi in ustanovitelji knjižnic čim prej poskrbeti, da bi tudi knjižnicam zagotovili delovne pogoje, ki ustrezajo njihovim potrebam . Drugi osnovni m aterialni pogoj za knjižničarsko aktivnost so finanč­ na sredstva. Finančna sredstva knjižnicam so zlasti po občinah skopo odm erjena. Z njim i knjižnice v večini prim erov lahko k rijejo sam o del svojih funkcionalnih potreb in osebne dohodke uslužbencev. K ljub temu, da se iz leta v leto pojavlja na tržišču vedno večje število knjig in da se krog uporabnikov knjižnic nenehno širi, ostajajo finančna sredstva, ki jih ustanovitelji dodeljujejo knjižnicam , na istem nivoju. Ce se po­ večujejo, gre to na račun splošnega dviganja osebnih dohodkov. Da bi knjižnice v takšni situaciji ustrezno možnostim tržišča in zahtevam svojih potrošnikov dopolnjevale svoje fonde in h krati razvijale nove, m oderne dejavnosti, tega v takšnih m aterialnih pogojih ni moč storiti niti zahtevati. Rezultat takšnega stan ja je, da naše knjižničarstvo stalno in vedno bolj zaostaja za razvojem te družbene kulturne dejavnosti v drugih deželah. Celotno delovanje knjižničarstva in posam eznih knjižnic pa je pred­ vsem odvisno od kadrov, ki delajo na tem področju, če smo do pol­ preteklega časa še mogli shajati s čitalniško m entaliteto delavcev v ljudskih knjižnicah in z redkim i strokovno usposobljenim i delavci v znanstvenih knjižnicah, pa zahteva sodobno knjižničarstvo konkretno preobrazbo kadra v naših knjižnicah. K tem u cilju so bila usm erjena tudi povojna prizadevanja ljudskoprosvetnih organizacij in organov ter bibliotekarske strokovne organizacije, ki so delno dosegla določne uspehe. Poleg tega, da je bilo na krajših tečajih in sem inarjih najbolj elem entarno usposobljenih za delo v ljudskih knjižnicah večje število prostovoljnih ljubiteljev knjižničarskega dela, so bili vpeljani strokovni izpiti za poklicno zaposlene knjižničarske delavce, organizirani več­ tedenski predizpitni strokovni tečaji in celo dva enoletna tečaja za vzgojo srednjega knjižničarskega kadra. V celoti je v Sloveniji v knjiž­ nicah vseh v rst zaposlenih nekaj pod petsto poklicnih strokovnih usluž­ bencev, kar pa je, glede na knjižni fond slovenskih knjižnic in glede na dejavnosti, ki naj bi jih knjižničarstvo razvilo, za več kot polovico prem alo. Tako predstavlja celo v znanstvenih knjižnicah strokovno kvalificirano osebje sam o dobro polovico vseh zaposlenih, v strokovnih knjižnicah sam o tretjino in v ljudskih knjižnicah sam o četrtino. Do­ datnem u strokovnem u izobraževanju nepoklicnega in poklicnega kadra so nam enjena redna letna zborovanja in strokovna posvetovanja, ki jih prireja Društvo bibliotekarjev Slovenije, krajši sem inarji o posameznih 122