URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

strokovnih vprašanjih v izvedbi ljudskoprosvetnih organizacij, strokov­ no glasilo slovenskih knjižničarjev K njižnica in redke domače biblio­ tekarske strokovne publikacije. Vendar se zlasti v zadnjih letih vedno bolj pogreša sistem atična in stalna skrb za šolanje ustreznih poklicnih strokovnih kadrov. To po­ m anjkanje naj bi v prihodnje odstranila pravkaršnja uvedba biblio­ tekarskega študija na Pedagoški akadem iji v Ljubljani. Vendar pa bo ostalo še nadalje odprto vprašanje vzgoje visokega bibliotekarskega strokovnega kadra, ki naj bi strokovno vodil delo v posam eznih knjiž­ nicah in skrbel za napredovanje in razvoj bibliotekarske stroke v Slo­ veniji. Zato bi si m orali prizadevati za omogočenje celotnega visokošol­ skega študija bibliotekarskih kadrov na dom ačih visokih šolah in za štipendiranje študija bibliotekarstva v tujini. K akor je na eni strani knjižničarstvo v Sloveniji v zadnjih letih kvantitativno močno napredovalo, tako na drugi strani tega ne m orem o v enaki m eri trd iti za kvaliteto knjižničarskega dela. N apredek je pred­ vsem zaznaven v prim erjavi s stanjem slovenske knjižničarske službe v predvojnih letih: om režje knjižnic je bolj sistem atično organizirano, pri bogatitvi fondov se posveča večja skrb poučni literaturi, strokovnost dela se je na splošno izboljšala. V prim erjavi s knjižničarstvom v tujih deželah pa ugotavljam o določeno zaostajanje. Tako je strokovnost ob­ delave knjižničnega gradiva na zahtevani višini sam o v večjih knjižni­ cah. Inform ativna služba je prim itivna in ne dovolj učinkovita. Doku­ m entacija si šele išče svoje m esto med bibliotekarskim i deli. Strokovna in znanstvena obdelava bibliotekarskih problem ov je om ejena na redke posam ične prim ere. Medknjižnično posojanje gradiva je om ejeno le na m anjše število največjih knjižnic. K oordiniranje dela med knjižnicam i in integracija določenih knjižničarskih opravil še nista zaživeli. Organi­ ziranje om režja organizacijsko in strokovno kvalitetnih javnih knjižnic je šele v svoji začetni obliki. Vse te pom anjkljivosti sodobnega sloven­ skega knjižničarstva so odsev že prej navedenega m aterialnega in ka­ drovskega stanja v slovenskem knjižničarstvu in nezadostnega družbe­ nega interesa in upoštevanja bibliotekarstva kot pom em bne javne kul­ turne dejavnosti. Da bi hitreje razvijali slovensko knjižničarstvo in da bi ujeli korak z njegovim razvojem v tujini, bi m orali v prihodnjem obdobju upošte­ vati predvsem naslednje: 1. Doseči, da bodo čim prej izpolnjena določila zakona o knjižnicah, po katerih naj bi vsaka občina organizirala kvalitetno m atično občinsko knjižnico, ki bo skrbela za nadaljnji razvoj in delovanje knjižničarske službe na svojem področju in ki se bo mogla enakopravno vključiti v om režje javnih knjižnic v Sloveniji. 123