URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

na moč ne bo zmogla vseh nalog, ki so v knjižnici iz dneva v dan večje. Tudi prostori postajajo ob stalnem naraščanju knjig prem ajhni. Cim- prej bo treb a poiskati m ožnost za ločitev m ladinskega knjižnega sklada in ureditev pionirskega oddelka knjižnice. K er je v Zagorju urejena sam o občinska knjižnica, bi bilo treba m isliti tudi na razvoj knjižnične mreže. Zdaj pošilja v potujoči knjižnici knjige iz svoje zaloge v nekatere kraje, kaže pa se očitno pom anjkanje nove knjižne zaloge in je zato iz- posojevanje v teh k rajih dokaj šibko. OKRAJ MARIBOR Občina Dravograd V D ravogradu posluje ljudska knjižnica, ki je v letu 1960 nastala z združitvijo knjižnice železničarjev in knjižnice Svobode v Dravogradu. Razvita je slabo kljub honorarnem u uslužbencu, ki opravlja svoje delo z veliko prizadevnostjo. Doslej je zbranih 3151 zvezkov knjižnega fonda, v letu 1963 pa je bilo nabavljenih 364 knjig. Vsa dotacija v preteklem letu je znašala 300 000 din. Knjižnica dela v popolnom a neprim ernih, prem ajhnih prostorih, a ji grozi, da se bo m orala preseliti v še m anjše. V trenutnih pogojih te knjižnice ni mogoče m isliti niti na sm otrn razvoj knjižnice same, toliko m anj na organizirano m atično službo na terenu. Predvsem je treba knjižnici najti prim eren p ro sto r in jo sodobno oprem iti, najti pa ji bo treba tudi strokovno izobražen kader in z dovolj velikimi sredstvi poskrbeti za prim erno knjižno zalogo. Dotlej pa bo m orala m atično službo prevzeti kaka druga občinska knjižnica. Občina Gornja Radgona N ajvečja knjižnica v občini je knjižnica pri Delavski univerzi Gor­ nje Radgone, ki uspešno deluje. Občina še ni imenovala svoje m atične knjižnice, z osam osvojitvijo knjižnice pa jo bo občina lahko imenovala za matično, ker im a že sedaj dokaj urejene pogoje za delo. Temeljna knjižna zaloga znaša 4900 knjižnih zvezkov, kupljenih je bilo 733 knjig v preteklem letu, na razpolago je imela 1 944 000 din. Knjižnica ima zaposlen stalen knjižničarski kader, potrebna pa bi bila še ena stro­ kovno usposobljena knjižničarska moč. Prostorov nim a ustreznih, ure­ jena je po starem pultnem sistem u. Zato im a tudi razm erom a m ajhno izposojo knjig glede na pogoje dela. Druge knjižnice v občini ne preje­ m ajo nobene pomoči, ne strokovne ne finančne, in ostaja to vprašanje odprto, dokler ne bo občina uredila vprašanje m atične knjižnice. Občina Lenart v Slovenskih Goricah V tej občini je knjižničarstvo na izredno nizki stopnji in celo slabše kakor pred vojno. Edina omembe vredna je krajevna knjižnica kulturno um etniškega društva Lenart, ki pa je popolnom a am aterskega značaja. V občini nobena knjižnica nim a pogojev za prevzem m atične službe, 140