URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

im enovati bodo m orali za m atično kako večjo knjižnico iz sosednjih občin, dokler vprašanje občinske knjižnice v Lenartu ne bo rešeno. Kakšen je položaj, kaže že dejstvo, da im a največja knjižnica le 2000 knjižnih zvezkov, v letu 1963 je kupila 24 novih knjig, vseh sredstev za nakup knjig pa je im ela 15 840 din. Od kulturno um etniškega društva je dobila 6840 din. K njižničarska moč dela za m ajhen honorar. O mreži knjižnic, ki naj bi bile v občini, sploh ne m orem o govoriti. Občina Lendava V občini Lendavi je knjižničarstvo zelo slabo razvito. Največja knjiž­ nica je v sam i Lendavi, ki pa deluje še v okviru društva. Knjižnica im a okr. 7000 knjig, dela brez stalnih dotacij in s honorarnim uslužbencem. Knjižnica je brez ustreznih prostorov, brez strokovnega kadra in ima zelo slabe pogoje za delo. Trenutno nim a pogojev za prevzem m atične službe. Občina bo m orala v najkrajšem času rešiti problem javne knjiž­ nice v Lendavi in za ta čas im enovati za m atično kako večjo knjižnico iz sosednjih občin. Občina Ljutom er V občini L jutom er je največja knjižnica nesam ostojna in priklju­ čena delavski univerzi. Knjižnica se dobro razvija in bo imela pogoje za prevzem m atične službe, če bodo uredili status knjižnice in perso­ nalni problem . Ta knjižnica im a 7200 zvezkov knjižne zaloge in letnega nakupa 500 novih knjig, kar bi bilo nekoliko prem alo za občinsko knjiž­ nico. Za nakup knjig so imeli na razpolago 250 000 din, osebni izdatki knjižničarke, ki je obenem uslužbenka DU, pa so znašali 649 000 din. Knjižnico bi bilo treba preurediti, ker nim a ustrezne opreme, zlasti bi bil potreben poseben pionirski oddelek in oddelek za študijsko litera­ turo. V občini je še 11 drugih knjižnic, katerim bi bilo treba nuditi po­ moč. Razvili bodo tudi potujočo knjižnico. Občina Maribor-Center Občina M aribor-Center im a na svojem področju največjo javno knjižnico M aribora, tj. Mestno knjižnico. Ta je im enovana za matično in sodeluje še z 21 knjižnicam i v občini. V tej občini je tudi štu d ijsk a knjižnica M aribor. Mestno knjižnico na Rotovškem trgu že dalj časa obnavljajo in bo po renoviranju pričela poslovati s prostim pristopom do knjig in bo ena najm odernejših knjižnic na področju okraja Mari­ bor. Tem eljna knjižna zaloga knjižnice je 51 773 knjižnih enot, nakup knjig je v letu 1963 znašal 3650 knjig, finančnih sredstev pa je imela 16 069 000 din, od tega lastnih dohodkov 2 015 000 din. Knjižnica je 1963. leta izposodila 196 000 knjig, obiskalo pa jo je 57 125 bralcev. Knjižnica im a prem alo strokovnega kadra, m anjka ji tudi strokovna moč za m a­ tično službo. K njižničarstvo na ostalem področju občine bi potrebovalo stalno strokovno pomoč. 141