URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Občina Maribor-Tabor K njižničarstvo v občini M aribor-Tabor ni najbolje razvito. Največja je Delavska knjižnica, ki je imenovana za m atično knjižnico. Matično službo je prevzela tudi za občmo Tezno, ker tam ni knjižnice, ki bi mogla prevzeti m atično službo. Delavska knjižnica v M ariboru ima zelo velik obisk bralcev. V letu 1963 je obiskalo knjižnico 44 648 bralcev in si izposodilo 140 000 knjig. Knjižnica je imela na razpolago 9 529 000 din in je v letu 1963 kupila 2321 novih knjig. Zaposlenih je osem stalnih uslužbencev in trije honorarni. Knjižnica dela v zelo težkih pogojih, ker im a prem alo strokovnega kadra zase in za organizacijo m atične službe v dveh občinah. Im a popolnom a neustrezne prostore in je brez potrebne opreme. K er knjižna zaloga zelo hitro narašča, postaja problem novih prostorov in sodobne ureditve knjižnice pereč. Knjižnica sodeluje z 11 knjižnicam i v obeh občinah in pripravlja tudi potujočo knjižnico. Občina Maribor-Tezno V tej občini ni nobena knjižnica tako razvita, da bi lahko prevzela naloge m atične službe. Zato so zaupali to službo Delavski knjižnici iz občine M aribor-Tabor in ji dali v ta nam en tudi potrebna sredstva v znesku 400 000 din za leto 1963. Občina bo m orala postopom a razviti vsaj eno m očnejšo knjižnico v Teznu. Občina M urska Sobota V tej občini je knjižničarstvo razvito le v sam em mestu. Tu delu­ jeta dve močni knjižnici, tj. štu d ijsk a knjižnica v M urski Soboti, ki je bila do nedavna okrajna knjižnica, m edtem ko je ljudska knjižnica delovala v glavnem n a področju M urske Sobote. Občina se še ni odločila, katero knjižnico naj im enuje za matično, čeprav im a več pogojev za prevzem te službe nedvomno Študijska knjižnica. Ta ima 18 000 knjiž­ nih zvezkov in je v letu 1963 nabavila 2377 novih knjig; z zamenjavo, z obveznim prim erkom in darovi pa je fond v lanskem letu zrasel za 6527 knjižnih zvezkov. Knjižnica je v letu 1963 prejela 10 438 000 din dotacije in im a osem stalno zaposlenih moči. Im a pa prem ajhne pro­ store, vendar zadostuje čitalniški prostor, kar je za uspešno delo knjiž­ nice najvažneje. Knjižnična m reža v občini je nerazvita in bi bilo nujno treba im enovati občinsko m atično knjižnico. Občina Ormož Občina im a občinsko knjižnico, ki je im enovana za matično. Knjiž­ ničarstvo v tej občini je šele v razvoju, treba bo m očneje angažirati m atično knjižnico za delo na terenu. V občini je še 11 drugih knjižnic. Občinska knjižnica im a še m ajhno knjižno zalogo in sicer 2100 knjig, v letu 1963 pa je nakupila 350 novih knjig, kar je gotovo prem alo za občinsko knjižnico. Knjižnica je imela 869 000 din za redno poslovanje, za povečanje knjižnega fonda pa je prejela od sklada SRS za pospeše­ 142