URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

o problem ih bibliotekarske službe v SR Sloveniji. Poleg tega pa je bil inform ativno seznanjen tudi z osnutkom predloga zakona o sprem em bah in dopolnitvah zakona o knjižnicah. Pri obravnavi tega gradiva in s sodelovanjem predstavnikov m a­ tične službe pri N arodni in univerzitetni knjižnici ter D ruštva biblio­ tekarjev je začasni odbor prišel do naslednjih ugotovitev. I . K njižničarstvo se je v Sloveniji po osvoboditvi izredno h itro raz­ vijalo. Ustanovljenih je bilo precejšnje število ljudskih, strokovnih in znanstvenih knjižnic, ki pa je v zadnjih letih padlo zaradi slabih m a­ terialnih pogojev in reorganizacije ter u trjevanja knjižnične mreže. Okrepile so se le nekatere knjižnice v večjih središčih ali na posam eznih znanstvenih in strokovnih področjih. S tatistika prikazuje, da je število knjižnic po posam eznih zvrsteh ugodno. Po form alni statistiki pride v republiki ena ljudska knjižnica na 3018 prebivalcev. V endar to število ne daje jasne slike, ker m oram o upoštevati, da je pri večini statistično zabeleženih knjižnic dotok domačega, zlasti pa tujega knjižnega gradiva izredno nizek in da so sistem , strokovnost in funkcionalnost delovanja na nizki stopnji in pod evropskim povprečjem . ^ Prim erjava kvalitetne rasti knjižničarstva z ostalim družbenim in gospodarskim razvojem in potrebam i ne kaže ugodnega stanja. K njiž­ ničarstvo tiči še vedno v tradicionalnih knjižničarskih okvirih, je na nizki strokovni ravni, nim a trdnega sistem a sodelovanja knjižnic med seboj, deiuje s podpovprečnim strokovnim kadrom in je v slabem m a­ terialnem položaju. Potrebe pa narekujejo m oderen sistem knjižničar­ stva, širjenje tiska, najrazličnejše oblike obveščanja in gibčno vodenje dokum entacije. Osnovo za u rejanje knjižničarstva v določen sistem knjižnic daje zakon o knjižnicah LRS, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS okto­ b ra 1961. Ta zakon je predpisal ustanavljanje m atičnih knjižnic, ki naj se poleg svojih rednih nalog ukvarjajo še z vprašanji organizacije in pospeševanja knjižničarske službe in stroke. Na osnovi tega zakona je Svet LRS za kulturo in prosveto izdal še druge dokum ente o registraciji knjižnic in o m edknjižnični izposoji. Po treh letih izpolnjevanja zakona o knjižnicah lahko ugotovimo, da je zakon pozitivno in koristno usm eril knjižnice; vendar pa je stanje še zelo slabo. Podatki kažejo, da je sam o 30 občin imenovalo m atične knjižnice in da im a trenutno sam o 12 imenovanih knjižnic vse pogoje, ki so potrebni za ustanovitev občinske m atične knjižnice. Pom anjkljivi pogoji so zlasti v m ajhnih m aterialnih sredstvih, skrom ni knjižni za­ logi, v neprim ernih prostorih in skoraj povsod v pom anjkanju strokov- 10 — »Knjižnica 1964« 145