URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

nega kadra. Tem podatkom naj dodam o še to, da v 10 občinah v SR Sloveniji v bližnji prihodnosti ni upanja za razvoj, kot ga predvideva zakon. Te občine še vedno odlašajo, da bi za m atično knjižnico imeno­ vale knjižnico iz sosednje občine. Večina znanstvenih in strokovnih knjižnic, dokum entacijskih služb in raznih zbirk je v sestavu drugih delovnih organizacij, inštitutov, podjetij in šol. To so tako imenovane nesam ostojne knjižnice, ki jih je najteže evidentirati in povezovati v sistem knjižničarstva. Med tem i-so izredno pom em bne knjižnice z bogatim knjižnim skladom. Klobčič pro ­ blemov je prav tu zelo zam otan. Knjižnice niso dovolj jasno speciali­ zirane, m ed njim i ni skoraj nobene povezave, celo sorodne knjižnice ne sodelujejo dovolj m ed seboj. N estrokovni kader v nekaterih knjiž­ nicah še povečuje razbitost knjižničarske službe. Podobni prim eri kot na področju knjižničarstva so tudi na področju dokum entacije. Del teh problem ov bosta zajela gradivo in razprava o raziskovalnem delu v Prosvetno-kulturnem zboru. Vsi našteti problem i paralizirajo še tisto silo, ki bi jo knjižnice lahko imele, ker zm anjšujejo m aterialne m ožnosti in zapirajo tisto knjižno gradivo, ki bi bilo lahko na razpolago. D osedanja prizadevanja, da bi se določena strokovna opravila integrirala v okviru republike ali v posam eznih Snanstvenih in strokovnih okvirih, trenutno še niso uspela v zadovoljivem obsegu. M edtem ko im a dokum entacija na po­ dročju tehničnih ved svoj center v C entralni tehniški knjižnici, tega ne m orem o trd iti npr. za področje družbenih ved. D okum entacija s tega področja se opravlja z razm erom a m ajhnim uspehom na treh do štirih mestih. Med tem i knjižnicam i ni dovolj koordinacije v nabavni politiki. Celo najosnovnejša neobhodna publikacija, kot je Slovenska biblio­ grafija, izhaja v šestletnem zaostanku. Skoraj v vseh šolah so šolske knjižnice, ki se delijo na strokovno- pedagoške in dijaške. Za prve je značilno isto kot za druge strokovne: nesistem atičen nakup, nepovezanost, slabo obveščanje o pedagoškem tisku dom a in po svetu. Te strokovne knjižnice so brez prim erne peda­ goške centralne knjižnice, kot je to drugod po svetu. Dijaške knjižnice pa so sirom ašne in ne m orejo pokriti niti potreb po obvezni leposlovni literaturi. Podatki kažejo, da se je v zadnjih letih nakup knjig ponovno zm anjšal. Te knjižnice so predvsem beletristično usm erjene in so v celoti neprilagojene reform nim šolskim prizadevanjem . Potrebe po strokovnem kadru so izredno velike. V sedem letnem perspektivnem planu se predvideva več sto novih strokovnih kadrov. Strokovni kader, ki dela v knjižnicah, se je izšolal sam o s strokovnim i izpiti, v praksi ali v k rajših tečajih. Letos se je prvič odprl oddelek za bibliotekarstvo na Pedagoški akadem iji, ki omogoča tudi študij za 146