URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

knjigotrške kadre. Izredne potrebe so tudi po visokem specializira­ nem in predavateljskem kadru, k ar narekuje uvedbo tristopenjskega študija na univerzi ali pa vsaj uvedbo III. stopnje. Študij ali speciali­ zacija v inozem stvu sta bila doslej bolj slučajna kot pa izraz načrtnega izobraževanja najvišjih strokovnih kadrov. Nakup knjig v knjižnicah je v povprečju izredno nizek. Po nepopol­ nih podatkih odkupijo knjižnice le 6 do 8 % knjižne produkcije v Slo­ veniji. V 12 občinskih središčih nim ajo knjižnice niti 3000 knjig. Nad 1000 knjig kupi letno le 16 občinskih knjižnic v republiki, v 27 občinskih knjižnicah pa m anj kot 500 knjig. Tudi stru k tu ra knjižnega fonda v javnih ljudskih knjižnicah ni zadovoljiva. V teh knjižnicah je le okoli 8 % od vse knjižne zaloge poučne literature. Po svetovnih standardih bi m orala im eti javna knjižnica vsaj 30 % poljudno znanstvene in strokov­ ne literature. S skrom no knjižno zalogo in slabo stru k tu ro knjižnega gradiva se knjižnice izredno težko vključujejo v izobraževalni sistem in kulturno-vzgojno življenje. Knjižnični p ro sto ri so zelo šibka stran sodobnega knjižničarstva v naši republiki. Lastne stavbe, prilagojene potrebam , ni dobila nobena knjižnica po osvoboditvi, v ta nam en je bilo urejenih in adaptiranih le nekaj prostorov v drugih zgradbah. Trenutno se gradi le zgradba študij­ ske knjižnice v Celju, pripravljeni pa so tudi načrti za gradnjo Cen­ tralne tehniške knjižnice na Trgu revolucije v Ljubljani. V zadovoljivih prostorih tako deluje le 25 občinskih ljudskih knjižnic. Pom anjkanje prim ernih in zadostnih prostorov je zelo občutno tudi v drugih znan­ stvenih in strokovnih knjižnicah. V popolnom a nemogočih prostorih deluje C entralna tehniška knjižnica, ki spada m ed najpom em bnejše knjižnice v republiki; N arodna in univerzitetna knjižnica im a prostora za nove knjižne fonde sam o še za kako leto dni; tako je tudi s Slo­ vansko knjižnico in drugimi. Statistika prikazuje zelo m ajhno število čitalnic pri knjižnicah, čeprav bi m orale biti čitalnice zelo pom em bno m esto izobraževalnega in vzgojnega dela ter vsestranskega obveščanja občanov. II. Začasni odbor za založništvo in knjižničarstvo se je pri obravnavi gradiva o problem atiki knjižničarstva in za izboljšanje položaja na tem področju zavzel predvsem za naslednje: 1. Kot pom em bno področje družbene kulture in vzgojno-izobraže- valne dejavnosti je treba slovensko knjižničarstvo hitreje razvijati in mu za večji razm ah zagotoviti potrebne pogoje. Predvsem je treba čim prej uresničiti določila zakona o knjižnicah. 147