URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

KNJIŽNICE V POMURJU N iki Brum en V Pom urju knjižnice nim ajo takih tradicij kot v drugih slovenskih pokrajinah. Zaradi specifičnih gospodarskopolitičnih in kulturnih po­ gojev se ločijo razm ere že v Prekm urju in Prlekiji. M edtem ko se v L jutom eru že 1867 pripravljajo za ustanovitev slovenske čitalnice, usta­ navljajo sčasom a v Prekm urju m adžarska kazina, kam or im ajo do­ stop do knjig sam o Madžari. Slovenski živelj pa pride do slovenskih nabožnih knjig od Temlinovega K atekizm uša do knjig Štefana in Mi- kloša Kiizmiča, abecednikov, sanjskih knjig, koledarjev in izdaj Mo­ horjeve družbe. Časnik M uraszom bat es Videke ( = MeV — M urska Sobota in okolica) je izhajal v začetku od 1884 dvojezično: m adžarsko in slovensko, po letu 1889 pa sam o v m adžarščini s pojasnilom , da je treba prekm ursko ljudstvo naučiti m adžarsko.' P rekm urje je do leta 1919 spadalo pod M adžarsko, predel okrog M urske Sobote k Vas megye — Železni županiji, del okrog Lendave pa k Žalski županiji. K ljub večini Slovencev v M urski Soboti in okolici sploh (po m adžarskem ljudskem štetju iz leta 1890 je im ela M urska Sobota 1321 Slovencev, 539 Madžarov, 254 Nemcev, 1 Slovaka, 5 Hrvatov in 14 drugih),2 je m oral soboški časnik izhajati v m adžarščini. V tem sestavku dajem o pregled knjižnic v Pom urju na področju občin M urska Sobota, Lendava, G ornja Radgona in Ljutom er: 1. do leta 1919, 2. med obem a vojnam a, 3. v letih 1945—1964 in 4. perspektive za razvoj knjižnic. I V Železni županiji je bila znana prva knjižnica v Szom bathelyju iz leta 1633 Szt, Ferenczrendiek könyvtära — knjižnica reda sv. F ran­ čiška, ki je imela leta 1898 že 2118 zvezkov.3 V P rekm u rju ni bilo sam ostanov, kjer bi se ohranile knjižnice. Znane pa so knjižnice.po gradovih prekm urskih grofov, ki so imele največ nem ških in francoskih knjig. Tako beltinska graščinska knjižnica grofov Zichy, knjižnica raki- čanskih grofov B atthäny in grofov Sz6chy p ri Gradu, ki jo je po letu 1920 prevzel soboški župan H artner in so jo po letu 1945 že nepopolno odpeljali v Ljubljano v republiški zbirni center. N ajpom em bnejša v Prekm urju pa je bila knjižnica grofa S zäpäryja v M urski Soboti. Med rokopisi in listinam i v latinščini, m adžarščini in prekm urščini je h ra­ nila knjižnica tudi dve inkunabuli;4 žal sled za njim a izgine po raz­ prodaji Szäpäryjeve zapuščine leta 1935. Ugibanja bi vodila v Budim ­ pešto ali v Zagreb. Nekaj nepom em bnih knjig in več listin iz Szäpäry­ jeve knjižnice sta zbrala Pokrajinski muzej in Študijska knjižnica v M urski Soboti. 152