URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Leta 1875 je dobila M urska Sobota kazino,5 vendar ni znano, ali je bila zraven tudi čitalnica. Člankar Gy. Dolinay piše v MeV 1890, da bi bilo treba ustanoviti ljudske knjižnice, saj na M adžarskem od 16 milijonov bere le 1 m ilijon prebivalcev.6 V endar od leta 1899 usta­ navljajo v M urski Soboti le društvene knjižnice. Tako je najprej društvo a Vasvärmegyei kulturegyesület, Prosvetno društvo v Železni županiji v M urski Soboti, imelo knjižnico, ki sta jo vodila Jänos H orväth in Kelemen K arpati.7 V društvene knjižnice so smeli zahajati le člani društva in to so bili večinoma M adžari in nekaj domačinov, ki so dom a govorili m adžarsko. Okrog 1906 sta bili odprti potujoča knjižnica A D unänatuli közmüvelödesi Egyesület könyvtära (knjižnica Dunantul- skega prosvetnega društva) v Szom bathelyju in Gazdakör könyvtära (knjižnica kmečkega društva) v M urski Soboti tedensko eno uro.8 Na novo je zaživel tudi soboški kazino, ki je imel svojo knjižnico vse do 1919. K njižničarji so bili: György Im re, dr. Lajos Sömen, Antal Ti- borcz; med njim i je bil sam o Sömen domačin.9 S tatistika pravi, da je m ed 1074 knjižnicam i na M adžarskem leta 1911 zabeležena pod št. 678 M urska Sobota A DKE N epkönyvtära (ljudska knjižnica prosvetnega društva D unantulskega v Železni županiji). Knjižnico je podpiralo dru­ štvo Vendvideki Magyar Egyesület (Prekm ursko m adžarsko društvo) s 50 kronam i letno. Leta 1911 je imela knjižnica 331 zvezkov, izposodila je 377 zvezkov, od tega 350 zvezkov leposlovja.10 čeprav je MeV priobčila beležko, da bi bilo treba ustanoviti tudi javno knjižnico, je P rekm urje dobilo spet društveno knjižnico Polgäri kör, Meščanskega kluba, ki je izposojala knjige celo do 1929." Lendava je ustanovila leta 1871 m eščansko bralno društvo — Hely- beli polgäri olvasöegylet — z bogato knjižnico, ki je im ela vsa odličnej­ ša dela m adžarskih pisateljev. Prejem ala je 10 različnih časopisov. Pro­ store je imela v hotelu K roni.12 Čitalniški klubi (olvasökör) so bili v Lentibi 1899, obrtniški bralni krožek (iparos olvasökör) v Lendavi 1902,13 in v Dobrovniku leta 1912.u Izposojevalnico knjig je odprl leta 1900 v svoji knjigarni E rnest Balkänyi v Lendavi.” Koliko zvez­ kov so imele lendavske knjižnice, nam ni znano, ker m adžarska stati­ stika iz leta 1911 in 1912, k jer beleži soboško knjižnico DKE, Lendave sploh ne omenja. V ljutom erski čitalnici so izposojali slovenske knjige in Slovenski narod, Novice, Slovenskega gospodarja, Danico, kasneje Ljubljanski zvon, Dom in svet, Domovino, U čiteljskega tovariša idr. Med prvo sve­ tovno vojno so bile knjige shranjene v trgovskem skladišču pri Srše­ novih. Po letu 1918 se je čitalnica preim enovala v Ljudsko knjižnico, ki je izposojala knjige vsako nedeljo dopoldne. Ponje so prihajali tudi iz okolice Ljutom era, Vidma ob Ščavnici, Radenec, Veržeja, Razkrižja, Svetinja, Lukavec in štrigove.16 153