URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

II Leta 1920 so odprli prvo slovensko čitalnico v M urski Soboti. O hra­ njena je izkaznica iz te dobe z napisom NARODNA ČITALNICA V MUR­ SKI SOBOTI, Prekm urje. Prirejala je predavanja, tečaje ipd.17 Pro­ store je imela v hotelu Dobray. Ves inventar N arodne čitalnice je 1923 prevzela knjižnica Sokolskega društva.18 Dostopna je bila sam o čla­ nom Sokola in je izposojala tedensko enkrat dve uri. Nudila je vpogled v seznam knjig šentjakobsk e knjižnice v Ljubljani (leta 1935).2' B eltinska sokolska knjižnica, ki je imela preko 250 zvezkov, je bila odprta dvakrat tedensko. Leta 1924 so ustanovili v M urski Soboti podružnico Jugoslovenske m atice. Njeni člani so ugotovili, da prekm urskem u ljudstvu m anjka slovenskih knjig, in so sklenili, da ustanovijo potujoče knjižnice. N aj­ prej so ustanovili 8 potujočih knjižnic v Dobrovniku, Kobilju, Križevcih, Bodoncih, Markovcih, Vidoncih, Gerlincih in v Vel. Dolencih. Knjižni­ čarji so bili šolski upravitelji, ki so »sestavili knjižnične kataloge in vodili izposojevalni zapisnik«. Od 1925—1927 je Jugoslovenska m atica nabavila spet okrog 400 knjig in ustanovila še 8 potujočih knjižnic v Kuzmi, Cankovi, Krogu, Fokovcih, Gederovcih, Puconcih, Gor. Petrovcih in v Serdici. V letih 1928—1930 se je z dovoljenjem predsednika Goljev- ščka ustanovilo še nadaljnih 10 potujočih knjižnic v Andrejcih, M artjan- cih, Trdkovi, Strukovcih, Kupšincih, Pertoči, Gor. Slavečih, K ruplivniku, Salovcih in Pečarovcih. Tako je bilo v okraju M urska Sobota 26 potu­ jočih knjižnic, vsaka s 30 do 60 knjigam i, skupaj 1200 zvezkov. Junija leta 1929 je Javna borza dela v Soboti kot ekspozitura Javne borze dela v L jubljani »küpila za ednok 37 knig pripovedne v seb in e.. . med njim i tiidi .Nemščino brez učitelja’ . . . nam enjeno našom i sezon skomi delavstvi, ki odhaja v vekši sküpini na delo v Nemčijo i F ran­ cijo«.2 Knjige so m orali delavci vrniti ob vrnitvi s sezonskega dela. Leta 1932 so objavili visokošolci v Novinah, da zbirajo »knjige v našem narečju«. Knjižnica je bila v Črensovcih v »Našem domi«, v njej pa okoli 200 knjig, med njim i n ajstarejša knjiga iz leta 1790, M. Kiiz- mičev Abecednik.23 Te knjige naj bi kasneje prišle pod streho Prek­ m urskega muzejskega društva; knjižničar je bil Ivan Zelko. Vmes je bilo nekaj dragocenih prekm urskih zvezkov, žal so ob okupaciji knjige delom a raznesli soboški m adžarski profesorji iz gimnazije (B älint in K ädär, po op. B. H orvata). Po naročilu prosvetne ekspoziture m adžar­ ske uprave v Soboti je bil varuh prekm urske m uzejske zbirke rojak dr. Avgust Pavel iz Szom bathelyja, h kateri je priključil še om enjeno okrnjeno Zelkovo knjižno zbirko iz črensovec. Vse skupaj je zavaroval v tedanji osnovni šoli v Soboti. Prosvetna ekspozitura je najprej hotela vse odpeljati v Szombathely, a po Pavlovi zaslugi so opustili to misel.24 154