URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Škoda, da so se do ustanovitve študijske knjižnice izgubile nekatere prekm urske raritete. K atoliško akadem sko društvo Zavednost je imelo leta 1932 m anjšo knjižnico.” Na 8. odborovi seji Kluba prekm urskih akadem ikov (KPA) dne 20. novem bra 1935 je predlagal Rudi Čačinovič, tak ratn i visokošolec, naj bi klub KPA ustanovil potujočo knjižnico z nam enom , da bi knjige izposojali raznim društvom in drugim pravnim osebam v Prekm urju. V ta nam en naj bi se ustanovil odsek za knjižnico, ki naj napravi na­ črt, izdela pravilnik, izvede nabiralno akcijo in potem vodi bodočo knjižnico. Predlog je bil soglasno sprejet. V odsek za knjižnico so bili imenovani: Sapač, Škrlak, K ranjec in Čačinovič kot načelnik propa­ gandnega krožka. Že decem bra 1935 je krožek za potujočo knjižnico izdelal poslovnik in form uliral prošnje za knjigarne, založbe idr. V novi odbor za potujočo knjižnico so bili izvoljeni: Tivadar, Zver, Sapač in Podlesek. Na 25 intervencij KPA so dobili povsod obljubljene knjige. Slovenska m atica je npr. poklonila 800 knjig. Knjige so iz Ljubljane v Soboto nosili visokošolci, ko so prihajali domov v Prekm urje. Tudi iz M aribora je dobil KPA obvestilo, da so zbrali za knjižnico okrog 300 knjig.26 M aja 1936 je KPA predlagal v zadevi knjižnice: 1) akadem ijo v Soboti v korist potujoče knjižnice, 2) apel za javnost v slovenskem časopisju in 3) obdaritev najboljših učencev osnovnih šol s knjigami. KPA so napadali, češ da so bile med izposojenimi knjigam i tudi »Pesmi o zlatolaskah« Pavla Golie. Novine so pisale, da je KPA m ark­ sističen klub. Zato je KPA odgovoril med drugim : » ... Novine so poleg Slomškovih knjig zasledile v neki knjigi pesmico ,o nočni vlačugi’ .. . Klubove knjižnice še niso nameščene. Klub je koncem minulega šol­ skega leta na vsaki osnovni šoli v Slovenski krajini (ki jih je okrog 80) obdaroval nekaj učencev s slovenskimi knjigam i. Nemogoče je bilo, da bi knjižničar v kratkem času, ki nam je bil na razpolago, tem eljito pregledal cca 400 knjig. Namen klubovih knjižnic pa je v nacionalnem pogledu zavarovati prekm ursko ljudstvo pred tujim i vplivi in ga pri­ tegniti v slovensko kulturno občestvo. Napako, ki jo bo z ozirom na ta cilj kazala knjižnica v prvih letih, bom o postopom a odstranjevali. Na ,Novine’, ki trdijo, da so prim erne le Slomškove knjige, se seveda ne bomo ozirali. Slomšekovo knjižno delo je le m ajhen del tega, kar se danes im enuje slovenska kultura. Seveda pa lahko ,Novine’ kljub tem u nadzirajo klubove knjižnice in vse nedostatke javljajo nam ali obla- stvu«.27 Po posredovanju soboške podružnice ZZD je Delavska zbornica v Ljubljani odprla 1940 knjižnico tudi v M urski Soboti. Knjižnica je bila javna in je bila vsem na voljo. Prostore je imela v Delavskem domu 155