URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

v zadružni pisarni. O dprta je bila tedensko dvakrat dve uri. Delavska knjižnica ali Knjižnica delavske zbornice v M urski Soboti je imela veliko izbiro knjig, okrog 1000 zvezkov. Izposojnina je bila najprej 50 par, kasneje pa 1 dinar.“ Konec leta 1940 postane sokolska knjižnica v M urski Soboti Ljud­ ska knjižnica Sokolskega društva v M urski Soboti. Im ela je poleg slo­ venskega leposlovnega še slovenski m ladinski in poučni oddelek, srbo- hrvatski in nem ški oddelek. Knjižnica je bila dostopna vsemu prebival­ stvu, ne le Sokolom. Izposoja je bila vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure v Sokolskem domu.2’ Sokolske knjižnice so bile še v Raden­ cih, Cankovi, pri Gradu, v Pečarovcih, Strukovcih in Gederovcih.30 Treba je poudariti, kakor je pisal Rudi Čačinovič leta 1940, »da So­ bota ni razpolagala v stari Jugoslaviji z zadostno in sodobnim prilikam odgovarjajočo javno knjižnico. Sicer so poslovale v Soboti tri več ali m anj javne knjižnice: sokolska, prosvetna in novoustanovljena knjižnič­ na podružnica Delavske zbornice v Ljubljani, vse tri pa so razpolagale sam o z nekaj tisoč knjigam i . . . vsem trem je m anjkalo sodobne litera­ ture, k ar je v največji m eri občutilo soboško dijaštvo. Očitno je bilo, da je ob takem stan ju tudi pri širšem občinstvu upadlo zanim anje za knjigo in so vse tri knjižnice le životarile.«51 V ostalem Pom urju pa je bilo stanje takole: Ljutom erski okraj je imel javne knjižnice v Apačih, Stogovcih, Cezanjevcih, Vučji vasi, Buč- kovcih, Negovi, Čitalnico v Ljutom eru, bralno društvo v Veržeju, v Vid­ mu, Križevcih in Stari cesti. Soboški okraj je imel javne knjižnice v K ruplivniku, Kuzmi, G. Petrovcih, Bakovcih, Krogu, Sv. Juriju, Markov­ cih, Šalovcih, Vel. Dolencih in Tešanovcih, potujočo knjižnico v Bodon- cih in Fokovcih, čitalnico v Križevcih, v Pertoči pa knjižnico Jugoslo- venske m atice. Lendavski okraj je imel knjižnice v B ratoncih, Dokle- žovju, Filovcih, Bogojini, Črensovcih, Dol. Bistrici, M ostju, Lendavi, Turnišču, N arodno knjižnico v Melincih in Mali Polani in Knjižnico Gasilskega društva v Gančanih. Vendar so bile te knjižnice zelo m ajhne, imele so največ 300 zvezkov.31 Om enjam tudi knjižnice na osnovnih in srednjih šolah. Učiteljska knjižnica na osnovni šoli v M urski Soboti je imela leta 1941 400 zvezkov, Jugoslovansko učiteljsko udruženje v M urski Soboti, ki je bilo usta­ novljeno 1936, je imelo 700 zvezkov, med njim i 350 prekm urskih tiskov.3 U čiteljska knjižnica na Državni realni gimnaziji Kneza K oclja v M urski Soboti je imela 1938 828 zvezkov, učiteljska na Trgovski šoli 65 zvezkov. Omeniti bi bilo treb a m orda še učiteljsko knjižnico K m etijske šole v Rakičanu, ki je imela okrog 1000 zvezkov.54 V ostalih k rajih v Prekm urju, so pisale Novine 1938, »so povsod prim erne in lepe učiteljske in šolarske knjižnice, na 44 šolah (v okraju 156