URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

M. Sobota) pa je tudi javna ljudska knjižnica s prim ernim številom knjig, ker prebivalstvo rado čita.«35 D ijaška knjižnica na Trgovski šoli v M urski Soboti je imela 1940 126 zvezkov,36 D ijaška knjižnica na Državni realni gimnaziji Kneza K oclja leta 1939 1698 zvezkov,37 šolarska knjižnica na osnovni šoli v M urski Soboti okrog 450 zvezkov; na vaških šolah pa okrog 300 zvezkov.3 Pom urje so zasedli Nemci 6. aprila 1941, vendar so P rekm urje pri­ ključili k M adžarski že 16. aprila 1941. Slovenske knjižnice v Pom urju je uničil okupator. Vse slovenske knjige, tudi iz srednjih in ljudskih šol in zemljevide, so predelali ali zažgali. M adžari so se zavedali, da je osnova za pom adžarjevanje ustanavljanje knjižnic. Časnik Muraszom- b a t es Videke je zapisal, da dobe k raji Bogojina, Beltinci, Črensovci, Dolnja B istrica, Lipa, Srednja B istrica, Gomilice, Gančani, Dokležovje in H otiza ljudske knjižnice, ker ljudje že kom aj čakajo m adžarskih knjig.39 Med okupacijo se je spet poudarjalo, da so Prekm urci Vendi, to je m adžarsko čuteči Prekm urci, prekm ursko govoreči Madžari.® K akor so M adžari nadaljevali z izdajanjem M uraszom bat es Videke s 35. letnikom , kakor da ne bi bilo Jugoslavije 1919—1941, tako so tudi nadaljevali s kazini. V Lendavi so v začetku 1942 odprli kazino s knjiž­ nico.4' F ebruarja 1942 je predlagal soboški župan Nandor H artner, naj se ustvari v kazinu knjižnica in da naj vsak član kazina daruje tri m ad­ žarske knjige." Leto 1942 so šteli za 64. leto obstoja soboškega kazi­ na. Ob tem je soboška hranilnica podarila simbolično število 64 zvezkov knjižnici. Prostore je im ela spet v hotelu Krona. K njižničar je bil dr. Läszlö Džuban. O dprta je bila tedensko enkrat dve uri.43 Tudi Pol- gäri kör — M eščanski krog — je ponovno začel z delom leta 1943.45 VMKE — Prekm urskom adžarsko prosvetno društvo v M urski Soboti je ves čas okupacije nadaljevalo z raznarodovalnim delom, saj je na svoji seji m arca 1943 sklenilo, da se v šolah uporablja sam o m adžarski jezik, češ saj so se ljudje že naučili ali še žele naučiti m adžarsko.4 Zani­ mivo je, da je dr. Avgust Pavel predložil vendsko slovnico za pouk vendščine, pa se je društvu VMKE zdela preveč slovenska, najbrž je zahteval tudi slovenski črkopis. Člani društva so zagovarjali odklonitev slovnice s tem, da se počutijo Prekm urci v duši M adžare in so m adžar­ ske narodne zavesti. Društvo VMKE pa je imelo v n ačrtu ustanoviti potujoče knjižnice, prosvetne centre in organizirati prosvetne p ri­ reditve.46 Tkim. Izposojevalno knjižnico v M urski Soboti je imel leta 1943 Vertesi Miklos,47 kakor je razvidno iz beležke v MeV. Okupa­ cijske društvene knjižnice so imele zelo malo zvezkov; v kazinu so si leta 1943 izposodili vsega skupaj 15 zvezkov.4’ Ostale knjižnice, koli­ kor jih je bilo, so bile čisto m adžarske. Da se ne bi niti dijaki več 157