URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

učili slovensko, je člankar v MeV 1944 takole razložil: »namesto nem­ ščine se bodo v m eščanski dekliški šoli učile dijakinje vendščine . . . s tem bomo zagotovili, da p ri urah vendščine dijaki ne bodo govorili slovensko .. .«49 šolarske in učiteljske knjižnice v P rekm urju je okupator bogato založil s knjigam i: predvsem z m adžarsko in nem ško klasično literatu ro in z m adžarskim i prevodi. Ekonom ska srednja šola v M urski Soboti je imela konec leta 1944 v učiteljski knjižnici: 1163 zvezkov, v dijaški 505 zvezkov;50 v učitelj­ ski knjižnici na dekliški m eščanski šoli v M urski Soboti je bil p rirast letno okrog 100 zvezkov, v dijaški knjižnici pa 1941-42 161 zvezkov, 1943- 44 pa sam o 17 zvezkov.51 N ajbolje je bila založena gim nazijska uči­ teljska knjižnica, ki je im ela 1181 zvezkov in prejem ala 32 periodik, v dijaški knjižnici pa je bilo konec 1943 983 zvezkov.52 N ekatere od teh knjig so ob osvoboditvi raznesli. Ostanke od 1945— 1955 je zbral M iroslav Kokolj in so služile za tem eljno knjižno zalogo študijski knjižnici. L jutom ersko ljudsko knjižnico, ki je štela 10. feb ru arja 1941 že nekaj nad 3000 zvezkov, so uničili nem ški okupatorji. Le redke sloven­ ske knjige so rešili. F ran ja Šnajder, učiteljica, ki je bila knjižničarka, je takoj po osvoboditvi 1945 zbrala preostale knjige iz Čitalnice in Pro­ svetnega društva (okrog 300 zvezkov), da je knjižnica izposojala že septem bra 1945. III Z ustanavljanjem ljudskih knjižnic, v katere im ajo dostop vsi ne glede n a narodnost, vero, poklic in spol, je naredila naša družbena ure­ ditev nov korak v razvoju knjižničarstva tudi v Pom urju. Takoj po osvoboditvi leta 1945 sta bili ustanovljeni Ljudska knjižnica v Ljuto­ m eru in M urski Soboti, ki sta km alu imeli lepo število zvezkov in tudi obiskovalcev. Izposojalo se je zelo mnogo, saj je naraslo število izposo­ jenih enot v letu 1953 na 24 000 zvezkov, k ar je soboški javnosti nareko­ valo tudi ustanovitev študijske knjižnice.” Pozneje so ustanovili knjižnice v naslednjih krajih: Grad, Križevci pri Ljutom eru, Lendava, Bogojina, Bakovci, Puconci, M artjanci, Gerlinci, Cankova, Stogovci, S tara gora, Slatina Radenci, Rožički vrh, Negova, Kapela, Gor. R adgona; v letih 1950—1955 na Cvenu, v Cezanjevcih, Bučkovcih, Crenšovcih, Bel­ tincih, G. Bistrici, Pečarovcih, Bodoncih, Vučji vesi, Veržeju, S tari cesti, Logarovcih, od leta 1955 dalje pa še v šalovcih, Apačih, G. Petrovcih, Križevcih (v Prekm urju), Rogoševcih, Hodošu, Prosenjakovcih, Gede- rovcih. Od tega so večje ljudske knjižnice v M urski Soboti, Ljutom eru, Lendavi in G. Radgoni. Posebne knjižnice na dvojezičnem področju so na Hodošu, Prosenjakovcih, Dobrovniku in v Lendavi. 158