URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Pionirska knjižnica je v M urski Soboti, upravlja jo Ljudska knjiž­ nica. Bogojinska knjižnica im a pionirski oddelek. Razen študijske knjiž­ nice v M. Soboti im ata v Pom urju čitalnico še soboška in ljutom erska ljudska knjižnica. Ljudske knjižnice v Pom urju nim ajo strokovnega kadra, stalno nam eščeni kader im ajo le vse štiri občinske ljudske knjižnice. Ostale knjižnice im ajo volonterje, ki so večinoma učitelji. Na splošno je treba poudariti, da se je zadnjih deset let v Pom urju prem alo kupovalo knjig za dopolnjevanje fonda ljudskih knjižnic v p ri­ m eri s povojnim i leti. Sam ostojno so izbirale knjižni fond le največje občinske ljudske knjižnice. Soboška ljudska knjižnica je npr. izbirala fond za zunanje knjižnice, toda vaški knjižničarji so se pritožili, zakaj na vasi kupujejo antikvarne knjige, saj se je s tem doseglo le za m ajhen denar večje število zvezkov in zato je zanim anje za knjižnice na vasi .padlo. Ljudske knjižnice v Pom urju so še vedno več ali m anj knjižnice društev Svobode, Partizana ipd. Nujno bo treb a vsem knjižnicam , po­ sebno pa knjižnicam na dvojezičnem področju, rešiti njih status, saj so bile ustanovljene na predlog kom isije za m anjšinska vprašanja pri OO SZDL M urska Sobota ozirom a M aribor. Želja Kluba prekm urskih akademikov, da dobi tudi M urska Sobota javno knjižnico, ki bi lahko zbrala in hranila tudi lokalno specifično slovensko-prekm ursko literaturo, in zamisel Študijske knjižnice, rojena na ustanovnem občnem zboru muzejskega društva za Prekm urje 1935, je bila uresničena z ustanovitvijo Študijske knjižnice v M urski Soboti 1. jan u arja 1955. Po osvoboditvi 1945 je Miroslav Kokolj zbral knjige, pom em bne za proučevanje prekm urskih razm er, in m adžarske knjige, ki jih je m ad­ žarski okupator prinesel na naše ozemlje. Iz prostorov v soboškem gradu je m oral zbrano gradivo preseliti v učilnico gimnazijskega po- slopja, od tam pa v prostore stare luteranske šole. Ta knjižni m aterial, arhivalije in ostanki graščinskih knjižnic v Pom urju bi lahko služili za tem eljno knjižno zalogo javni znanstveni knjižnici v Pom urju. Žal je Pom urje ozirom a M. Sobota zam udila ustanovitev študijske knjižnice leta 1946, ko so nekatere slovenske pokrajine dobile svoje znanstvene knjižnice. Tako pa so iz P rek m urja leta 1945 odpeljali knjige iz graščin­ skih knjižnic v Ljubljano, češ da tak a knjižnica v Soboti nim a nobenega pom ena, ker tako nihče ne zna več m adžarski in tudi potlej ne bo več takih, ki bi se zanim ali za zbrano literaturo. Tudi knjige, ki jih je zbral Kokolj, so hoteli odpeljati v Ljubljano. Kokolj je odklonil predajo zbranega m ateriala5* in tako ves ta fond danes predstavlja tem elj študijske knjižnice poleg darovanih knjig Sveta za kulturo in prosveto 159