URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

LRS (400 zvezkov), N arodne in univerzitetne knjižnice v L jubljani (700 zvezkov), kasneje Študijske knjižnice v M ariboru (okrog 1000 zvezkov) in štu d ijsk e knjižnice v Celju (okrog 1000 zvezkov). Študijsko knjižnico v M urski Soboti je ustanovil O krajni ljudski odbor v M. Soboti, odprta je bila javnosti na dan republike 29. novem­ bra 1956. leta. Prvi upravnik je bil Franc Zadravec, ta k ra t profesor slovenščine na gimnaziji. Naloge knjižnice so, da zbira in hrani poleg slovenike in južnoslovenike vse specifično pokrajinsko, to je, vso pomu- riano, politično, gospodarsko, poljudnoznanstveno in znanstveno litera­ turo, pom em bnejšo tujejezično literaturo, strokovno literaturo, pred­ vsem za področje Pom urja: km etijsko in tekstilno. Kot specifična po­ krajinska študijska knjižnica hrani tudi m anjšinski tisk — hungariko in sloveniko obeh m ejnih narodnosti — m adžarske in slovenske, saj bo gradivo služilo za študij splošne slovenske kulturnopolitične zgodovine. Knjižnica je bila najprej v stari osnovni šoli za luteransko cerkvijo v M urski Soboti, k jer sta zbirala knjige in predm ete muzej in študij­ ska knjižnica. Leta 1956 je dobila knjižnica začasno tri sobe v gradu, k jer je bila čitalnica s 16 sedeži, akcesija, skladišče in uprava. Po pred­ logu ustanovitelja, okrajnega ljudskega odbora v M. Soboti, ki je pod predsedstvom R udija Čačinoviča in podpredsedstvom Franca Šebjaniča kazal mnogo razum evanja za razvoj knjižnice, se je knjižnica leta 1961 preselila v G rajsko 2, bivši internat K m etijske šole. Stavba ni bila v zadovoljivem stanju, šele v letu 1963 je knjižnica dokončno uredila vse prostore v stavbi, saj je dobila v teh letih za adaptacijo 4 002 490 din. Skupaj im a knjižnica na voljo 55 stalnih sedežev. Čitalnice še ustrezajo, prem ajhna pa so skladišča, saj bodo zadoščala le še za eno leto. Knjiž­ nica je sicer predvidevala dograditev paviljonske stavbe za čitalnico in skladišče, dosedanja knjižnična stavba bi se pa uredila za posebne zbirke knjižnice, upravne prostore in posebne čitalnice. Po urbanistič­ nem načrtu je predvidena nova gradnja študijske knjižnice v tako imeno­ vanem kulturnem centru. Knjižnica se je v prvih letih borila za delavce oziroma za kvalifici­ rane delavce iz knjižničarske stroke. Saj so ti hitro odpovedali službo v knjižnici zaradi prenizkih osebnih dohodkov ali pa so se rajši vpisali na višje šole. V letu 1964 im a knjižnica 11 sistem atiziranih m est s pom ožnim ose jem in so vsa zasedena, vendar je bilo treba sprejeti na bibliotekarska m esta tudi knjižničarje. Vsako leto se veča prirastek knjižnega fonda, prav tako pa tudi število obdelanih zvezkov. Danes im a študijska knjižnica postavljenih 21 000 zvezkov, skupaj pa im a nad 36 000 enot. Med knjigam i je pom em b­ nejša zbirka pom uriane, dr. A. šerkova knjižnica, katere odkup je omo­ 160