URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

gočil republiški sekretariat za kulturo, ter radgonski tiski iz dr. J. šlebingerjeve zapuščine. Knjižnica prejem a tudi vso slovensko periodiko kot obvezni prim erek. Prvo leto obstoja je študijska knjižnica dobila m anjšo dotacijo, nato so dotacije z leti naraščale, saj je dobila knjiž­ nica leta 1955 le 300 000 din, za leto 1964 pa že 12 460 000 dinarjev.” Mnogo razum evanja za dopolnitev hungarike kaže republiški sekretariat za pospeševanje kulturne dejavnosti za dvojezično področje že od leta 1960, saj je tudi leta 1964 prispeval študijski knjižnici 450 000 dinarjev, da je v knjižnici zbranih nad 6500 zvezkov m adžarskega fonda. Knjižnica vodi abecedni imenski, decimalni, m atični ter lokalni k a­ talog in je vključena v centralni katalog knjižnic v Ljubljani in Beogradu. Leta 1957 je im ela knjižnica 101 stalnega bralca, 2884 obiskovalcev in je izposodila 4793 enot. Leta 1963 pa je imela knjižnica 987 bralcev, 11 741 obiskovalcev in je izposodila 19 794 enot. Največ se je poslužujejo dijaki, visokošolci, prosvetni delavci, prem alo pa še gospodarske organi­ zacije na splošno. Knjižnica p rireja razstave ob različnih jubilejih in priložnostih. Z državno biblioteko Szecheny iz Budim pešte izm enjava hungariko in sloveniko, od leta 1962 pa še regionalne tiske z 2upanijsko knjižnico — Megyei könyvtär — Szombathely. Odkup pom uriane teče od dneva ustanovitve knjižnice. N ačrtno odkupovanje se je začelo, ko je repub­ liški svet za kulturo omogočil knjižnici poldrug m ilijon za odkup pom uriane. Junija 1962, ko je bila svečana otvoritev preurejenih prostorov štu d ijsk e knjižnice v M urski Soboti, je bila o dprta tudi stalna razstava naprednega tiska v hiši Miška K ranjca v Veliki Polani. V počastitev 30- letnice Ljudske pravice je knjižnica dopolnila in preuredila razstavo. Na pobudo kom isije za m anjšinska vprašanja pri OO SZDL je ko­ m isija skupaj s študijsko knjižnico izdajala šapirografiran Bilten o na­ rodnostnih vprašanjih. Odgovorni urednik je bil P. Šebjanič, ki je pa z novo funkcijo v M ariboru opustil to dejavnost. Knjižnica je im ela v načrtu izdati »Časopisje za Pomurce«, bibliografijo časopisja od leta 1875—1963, saj jo je založba v M urski Soboti že imela v program u, a jo je spet črtala. Z im enovanjem Studijske knjižnice leta 1964 za m atično knjižnico, je knjižnica na obm očju občine evidentirala 43 knjižnic. Vendar bo m orala m atična služba v letu 1965 pripraviti večji program dela, saj bo treb a najprej knjižnice urediti. O Studijski knjižnici v M urski So­ boti — kot naj m lajši knjižnici te vrste v Sloveniji — m orem o reči, da im a kljub svoji m ajhni tradiciji danes že trdne tem elje za nadaljnji razvoj. 11 — »Knjižnica 1964« 161