URN_NBN_SI_DOC-NRUIF3SC

Od ljudskih knjižnic v Pom urju je treba omeniti ljudsko knjižnico v M urski Soboti. U stanovljena je bila takoj po osvoboditvi 1946, ko sta učiteljici H orvatova in R avbarjeva naredili v Soboti nabiralno akcijo knjig in sta v prostorih sedanje glasbene šole že izposojevali slovenske knjige v tako imenovani Knjižnici OP. Obisk je bil lep. Leta 1950 se je preim enovala v Knjižnico sindikatov, nato v Občinsko ljudsko knjižnico, katere ustanovitelj je bila Ljudska prosveta, kasneje knjižnica DPD Svo­ bode; danes je sam ostojen zavod z im enom Knjižnica in čitalnica v M urski Soboti. Im a 16 751 zvezkov. Spričo visokega števila knjig ima tudi prim erno visok obisk, v letu 1963 je izposodila 23 202 zvezka. L jutom erska ljudska knjižnica je delovala že 1945, imenovala se je Ljudska knjižnica OF v Ljutom eru, leta 1946 je imela 644 zvezkov, danes jih im a 6773. Leta 1960 jo je prevzela ljudska univerza. Ljudska knjižnica v G ornji Radgoni spada tudi v sklop ljudske uni­ verze in im a 5394 zvezkov. Ljudska knjižnica v Lendavi ima zaradi specifičnega področja tudi nalogo, da zbira čimveč hungarike in im a od 9005 zvezkov okrog 3000 zvezkov m adžarske literature. K njižničar v lendavski knjižnici je obe­ nem nam eščen tudi p ri ljudski univerzi, zato bo nujno, da Lendava uredi poslovanje svoje največje ljudske knjižnice, če jo bo hotela im e­ novati za m atično knjižnico. Na dvojezičnem področju so pom em bnejše knjižnice na Hodošu s 1060 zvezki, v Prosenjakovcih s 431 zvezki, v Do­ brovniku s 545 zvezki. K njižničarji so volonterji in ne dobivajo za to delo honorarja. Da so si te knjižnice leta 1964 nakupile večji fond hun­ garike, je omogočil republiški sekretariat za pospeševanje kulturne dejavnosti m adžarske m anjšine preko študijske knjižnice s 550 000 din. Občanov m adžarske narodnosti je v SRS 10 498, hungarike pa p ri­ bližno 10 000 zvezkov, torej pride 0,95 knjige na prebivalca m adžarske narodnosti. Šolarske knjižnice na osnovnih šolah im ajo v lendavski občini od 80 do 1800 zvezkov, v soboški občini pa od 500 do 2078 zvezkov, učitelj­ ske pa im ajo fond od nekaj sto zvezkov do 1000 enot. Šolarske knjižnice na srednjih šolah im ajo od 1400 do 2000 zvezkov, učiteljske na srednjih šolah pa okrog 2500 zvezkov. Strokovne knjižnice še niso urejene, da bi lahko nudile izposojo preko centralnega kataloga knjižnic, razen Nafte v Lendavi. V Pom urju je 7 registriranih strokovnih knjižnic, od teh 5 v Soboti. V Pom urju je po provizoričnem popisu 256 knjižnic, vendar jih n m orem o im eti za urejene. K ljub tem u pa sedemletnega plana za knjiž­ nice ni obravnavala še nobena občinska skupščina. 162