URN_NBN_SI_DOC-OFBGRWWV

slovenske znanstvene lite ra tu re , k i je b ila povezana z osnovno dom o­ znansko sm erjo. T u ja lite ra tu ra v m a rib o rs k i š tu d ijs k i k n již n ic i je pretežno pom enila znanstveni aparat, k i je omogočal g lo b lje obravna­ vanje domoznanstva. Vsebinska osnova m ariborske študijske knjižn ice je b ila to re j hum anistična. Po osvoboditvi je b ilo v splošnem u stva rja ln e m zagonu in novi org a n iza ciji slovenskega kultu rn e g a prizadevanja sproženo vprašanje ustanovitve več š tu d ijs k ih k n již n ic na Slovenskem. Vzgled zanje je gotovo b ila p redvojna m a rib o rska š tu d ijs k a kn jižn ica , kakršno je u s tv a ril p ro f. Janko Glazer. Vendar so v ustanovitveni uredbi sloven­ skega m in is trs tv a za prosveto št. 3622/2 z dne 10. septem bra 1945 že m očni elem enti, k i pom enijo prehod s hum anistične zasnove. Uredba določuje š tu d ijs k im kn již n ic a m tele namene: 1. n u d iti oblastvom in ustanovam o kro žja p riro č n o kn jižn ico , d ruštvom pa pripom očke za k u ltu rn o delo; 2. d a ja ti znanja že jn im sredstva za izobraževanje in znanstveno delovanje; 3. z b ira ti slovstveno, zgodovinsko in narodopisno tiskano in ro k o ­ pisno gradivo, k i se tiče okrožja. S to uredbo je b ilo določeno, da se ustanovijo študijske knjižnice na sedežih o k ro ž ij v M a rib o ru , C elju in Novem mestu. Iz uredbe je razvidno, da so bile štu d ijske kn jižn ice prvenstveno ustanovljene za neposredno živo uporabo predvsem p o litičn e lite ra tu re , nato za splošno izobraževalno in znanstveno delo, m edtem ko je b ilo dom oznanstvo potisnjeno na konec. K a k o r že gledamo na ta v rs tn i red, k i je pač izh a ja l iz ta k ra tn ih p o litič n ih potreb, m oram o ugo to viti, da so bile štu d ijske kn jižn ice zam išljene k o t neposredno, živo, sodobno pomagalo, m anj pa so bile usm erjene v m inulost. Drugo, k a r je treba p o u d a riti, je to, da sta obm očje historične slovenske Š tajerske p o k rili dve š tu d ijs k i k n již n ic i: m a rib o rska in celjska — in da je ta razbrem enila m ariborsko. H k ra ti pa se je s tem že o d p rl problem poseganja v zb ira te ljsko obm očje in problem pod­ vajanja. Pred m a rib o rsko š tu d ijsko kn jižn ico se je p o ja v ilo vprašanje, a li naj še nadalje u stva rja kn jižn e fonde po d o ta k ra tn ih svo jih m e rilih a li pa se s celjsko š tu d ijsko k n již n ic o dogovori o ra z d e litv i obm očij. Vendar to vprašanje v p ra ksi n i b ilo akutno, saj n i p riš lo v poštev p ri slovenski k n již n i p ro d u k c iji, ke r sta jo obe k n již n ic i d o b ivali po u redbi o obveznih p rim e rk ih . Prva dilem a o delovni ra z m e jitv i med š tu d ijs k im i k n již n ic a m i pa se je le pojavila. Druge slovenske štu d ijske kn jižn ice so bile ustanovljene kasneje, sko ra j vse (z izjem o Raven) na sedežih te rito ria ln ih enot, k i so nastale iz o k ro ž ij, — na o k ra jih : v K o p ru , N ovi G orici, K ra n ju , M u rs k i Soboti in P tuju. S sp re m in ja n je m te rito ria ln o -u p ra vn ih enot se je delovno obm očje p rv ih po osvoboditvi ustanovljenih š tu d ijs k ih k n již n ic (M a rib o r, Celje, Novo m esto) že m očno sprem enilo, še b o lj pa, ko so b ili o d p ra vlje n i o k ra ji in so za večino slovenskih š tu d ijs k ih k n již n ic prevzele skrb občin­ 53