URN_NBN_SI_DOC-OFBGRWWV

ske skupščine, na k a te rih ozem lju delujejo. N i pa se o m e jilo na o b čin ­ ske m eje dom oznansko zb ira te ljsko obm očje teh š tu d ijs k ih kn již n ic , marveč je obdržalo po in e rc iji, po h isto ričn e m občutku, b o lj a li m anj ustaljene norm e. Če razčlenim o ta k ra tk i prikaz, ugotovim o, da današnje slovenske štu d ijske kn jižn ice n im a jo natančno odm erjenega te rito ria ln e g a ob­ m očja, za kate ro b i zbirale dom oznansko kn již n o in rokopisno gra­ divo, vendar m oram o dom nevati, da v tem pogledu p re k riv a jo celotni slovenski p ro s to r zn o tra j naše republike. Seveda pa m oram o pregledati še nekaj fa k to rje v , k i so s p re m in ja li in še sp re m in ja jo pomen, delovni obseg in obm očni v p liv posameznih slovenskih š tu d ijs k ih k n jižn ic. 1. Z ekonom skim , posredno tu d i k u ltu rn im razvojem se je vplivna m oč kra je v, v k a te rih so štu d ijske kn jižn ice , sp re m in ja la bodisi v p o ­ zitiv n o bodisi v negativno smer. 2. Vzporedno s tem se je — vsaj p ra vilo m a — večala a li m anjšala višina družbenih prispevkov za delo teh kn již n ic . (S ko ra j v vseh p ri­ m e rih jo o d m e rja jo občinske skupščine.) Tem u ustrezno jim je om o­ gočen razcvet a li pa tu d i cap lja n je na mestu, če že ne zaostajanje. 3. O dlok o p o š ilja n ju tis k o v š tu d ijs k im kn již n ic a m iz leta 1960 (k i je spotom a om enjeno, sploh neveljaven, ker je njegova m oč ugasnila z zveznim zakonom iz leta 1965) razločuje slovenske štu d ijske k n již ­ nice: enim priznava vse tiske (M a rib o r, Celje, K oper, Novo m esto), d ru g im samo p e rio d ika (K ra n j, M u rska Sobota in Nova G orica), Rav­ nam in P tu ju pa nič. Če povzamemo, ugotovim o, da im a jo slovenske štu d ijske knjižn ice zelo individ u a ln e potrebe, da je n jih o v a n o tra n ja in zunanja moč raz­ ličn a in da so tu d i neenako tre tira n e . Pač pa je menda možno p o ­ s ta v iti trd ite v , da v dom oznanskem in narodno p o litičn e m pogledu dobro o p ra v lja jo svojo zb ira te ljs tv o štu d ijske kn jižn ice na obodu meja, da so okna v sosednji p ro s to r: K oper in Nova G orica v Ita lijo , M a ri­ b o r in Ravne v A v s trijo , M urska Sobota pa na M adžarsko. Razdelitev delovnih obm očij zn o tra j naše repu b like pa je nejasna, naključna, sprem enljiva, podvajajoča se a li p o m a n jk ljiv a . K lju b tem u gotovitvam m oram o vseeno reči, da so slovenske štu­ d ijs k e kn jižn ice doživele — globalno — lep razvoj in da so v d o b rih d vajsetih le tih a li celo m anj postale pom em bni ste b ri slovenskega k u l­ turnega, prosvetnega in znanstvenega življe n ja . Takšne pa so le k o t posamezni členi, sko ra j nič pa v vzajem ni delovni povezavi. Delovne zveze slovenskih š tu d ijs k ih k n již n ic so nam reč občasne in nenačrtne. O m e ju je jo se na sporadične zamenjave, opozorila na tiske, na občasno sodelovanje p ri razstavah, na zelo redko vzajem no obveščanje o nabavah, dvojnicah, pra v redko na stike, k i skušajo raz­ ja s n iti strokovna in bibliotečno-tehnična vprašanja. G otovo si vsi želim o, da b i se to stanje izboljšalo, da b i študijske kn jižn ice s s v o jim i in d iv id u a ln o s tm i prerasle v d ia le ktičn o integralnost slovenskega znanstveno-bibliotečnega prizadevanja. Preraščanje b i b ilo 54