URN_NBN_SI_DOC-P7VHKFHZ

146 R. Šolar: Methods and Benefits of Georeferencing Library Collections , 127-150 Library, 57 (2013) 2-3 tools/vocabularies/index.html 670 |a Internet - Getty: |b Luvigana |u http://www.getty.edu/research/ tools/vocabularies/index.html 751 7 |a Ljubljana |2 enskps 8564 |u http://maps.google.hr/maps?q=Ljubljana ,+Slovenija&hl=hr&sll=44.47, 16.52&sspn=7.307326,14.128418&vpsrc=0&t=m&z=10 |y Ljubljana 998 |c dmgo060329 |k mivp1109 Slika 16: Normativni zapis za Ljubljano v formatu MARC v normativni bazi NSK 4 Zaključek Leta 2004 je v statistični analizi petih milijonov zapisov MARC iz obdobja od leta 1968 do leta 2000 V. Petras ugotovil, da skoraj polovica zapisov (53 %) vsebuje bodisi ze­ mljepisno predmetno oznako ali zemljepisno določilo v predmetnih oznakah, kodo geografskega območja vsebuje 46,22 % zapisov in 0,23 % zapisov ima podatke o ko­ ordinatah, merilu in projekciji v poljih 035 in 255 (Petras, 2004). V 54.829.227 zapisih iz baze OCLC WorldCat je D. Vizine-Goetz leta 2005 izločil 40,8 % zapisov, ki imajo ze­ mljepisno predmetno oznako oziroma zemljepisno določilo, in 32,47 % zapisov s kodo geografskega območja (Hill, 2006). Analizi kažeta, da je delež zapisov, ki so vsebovali koordinate, izredno majhen, vključe­ nost geografskih imen v bibliografske zapise pa je relativno visoka, kar kaže na slabo izkoriščenost podatka, ki je lahko osnova za razvoj novih možnosti iskanja, prikaza in dostopa ne le do kartografskih, temveč tudi do knjižničnih zbirk nasploh. Z vidika formalnega georeferenciranja z vnosom koordinat gre razvoj knjižničnih stori­ tev v dve smeri: prvič, v razvoj novih generacij OPAC-ov, in drugič, v razvoj geografskih vmesnikov (Bidney, 2010). Nove generacije OPAC-ov med drugim omogočajo iskanje po vseh poljih (Nacionalna knjižnica Avstralije) in tudi po koordinatah, če so sestavni del bibliografskega zapisa, vendar je potem nujna dodatna storitev, ki bi ovrednotila lokacijo. Večje število dosto­ pnih točk v bibliografskih zapisih omogoča boljše rezultate iskanja. Eden od najuporabnejših rezultatov vnašanja koordinat v bibliografske zapise je mož­ nost njihovega izvoza v geografske vmesnike in lokacijske storitve zunaj knjižničnih katalogov. Geografski vmesniki omogočajo iskanje glede na lokacijo na karti in druga vrednotenja položaja, ne pa tekstualnega iskanja. Do sedaj so bili večinoma omejeni na iskanje kartografskega gradiva, ni pa razloga, da ne bi na takšen način iskali tudi drugega knjižničnega gradiva in vsebine znotraj gradiva, če bi bile vse vsebine digital­ ne (geoparsing).