URN_NBN_SI_DOC-P7VHKFHZ

147 R. Šolar: Načini in prednosti georeferenciranja knjižničnega gradiva, 127-150 Knjižnica, 57 (2013) 2-3 Prvi pogoj za prikazovanje podatkov v geografskih vmesnikih je, da je gradivo digitali­ zirano in formalno ali neformalno georeferencirano. Primerov geografskih vmesnikov za iskanje kartografskega gradiva je kar nekaj: Uni­ versity of Minnesota – MapHappy, uporabnik išče zemljevide glede na geografsko lo­ kacijo s pomočjo aplikacije Google Maps; tudi Nacionalna knjižnica Avstralije je obli­ kovala vmesnik Maps of Australia, ki uporabniku omogoča iskanje po kartografskih zbirkah avstralskih knjižnic s pomočjo navigacije po karti. V NUK-u se razvija digitalno geoknjižnico s karto kot vhodno točko do različnega georeferenciranega gradiva že od leta 2004 (Šolar in Radovan, 2007, 2008; Radovan in Šolar, 2011). MapRank je geografski spletni pregledovalnik, ki uporablja koordinate v polju 034 (format MARC21). Razvilo ga podjetje Klokan Technologies za švicarski portal karto­ grafskega gradiva Kartenportal. Omogoča iskanje po velikih podatkovnih bazah, hitro in neodvisno od sistemov predmetnega označevanja in geslovnikov (Oehrli [et al.], 2011). Iskanju po geografskem imenu je dodano še iskanje po času in merilu. Tudi kartografsko gradivo Nacionalne knjižnice Škotske in David Rumsey Historical Map Collection je mogoče iskati s pomočjo spletnega pregledovalnika MapRank. Geografski informacijski sistemi prav tako omogočajo, da se lahko podatki z geograf­ skimi koordinatami po opravljeni konverziji iz drugih formatov vizualizirajo. Z orodjem ArcGIS-a se lahko oblikujejo geografski vmesniki do bibliografskih citatov ali biblio­ grafskih zapisov, kot grafične alternative za iskanje besedilnih nizov krajevnih imen. ArcView hotlink omogoča povezovanje bibliografskih zapisov z zunanjimi podatki, ki uporabljajo točko za vsako od krajevnih imen, ustvarjeno s povezovanjem polj za geografsko širino in dolžino (Gonzales, 2007). Izreden prikaz kartografske zbirke s po­ močjo geografskih informacijskih sistemov je Harvard AfricaMap. Tudi že omenjena David Rumsey Historical Map Collection omogoča dostop do zbirke s pomočjo dvo- in trodimenzionalnih pregledovalnikov GIS. Z današnjo tehnologijo bi povezovanje online knjižničnih katalogov z online registri za geografska imena in geografske pojavne oblike, s splošnimi geslovniki, z wikipedijami in drugimi viri podatkov lahko dramatično spremenilo ne samo geografsko informa­ cijsko iskanje in dostop do kartografskih virov v knjižnicah, temveč tudi do knjižničnih zakladov nasploh. Tudi v Sloveniji so bo gotovo izkoristilo vse prednosti georeferenci­ ranja, s sodelovanjem na različnih ravneh pa bo storjen potreben korak k novim nači­ nom dostopa.