URN_NBN_SI_DOC-P7VHKFHZ

130 R. Šolar: Methods and Benefits of Georeferencing Library Collections , 127-150 Library, 57 (2013) 2-3 2 Formalno ali prostorsko georeferenciranje Pri formalnem ali prostorskem georeferenciranju se uporabljajo koordinate. Koordi­ natni sistemi so osnova za določanje položaja objektov na zemeljski obli. Najpogoste­ je so v uporabi državni koordinatni sistemi (2D koordinate v kartografski projekciji, v Sloveniji Gauss-Kruegerjeva), prav tako koordinate zemljepisne dolžine (λ) in zemlje­ pisne širine (Φ), ki pa so sferne oz. elipsoidne ter zato težje uporabne v kartografiji in spletnih/GIS/geolokacijskih aplikacijah (prej jih je treba transformirati v projekcijo). Ljubljana leži na 14°30‘30‘‘ vzhodne zemljepisne dolžine in 46°03‘03‘‘ severne zemlje­ pisne širine v sistemu ddmmss (stopinje, minute, sekunde) oziroma 14,511, 46,052 v decimalnem sistemu. Ko se sferični geografski koordinatni sistem projicira na ravno ploskev, je razviden ravninski koordinatni sistem x, y v izbrani projekciji. Državni koor­ dinatni sistem ima smeri x in y zamenjani. Projekcija karte določa način predstavitve zemljine površine v ravnini. Koordinate Ljubljane v državnem koordinatnem sistemu (Gauss-Kruegerjevi projekciji) so x 461319, y 5099724. Ena najbolj razširjenih projekcij je mednarodno uveljavljena, prečna Mercatorjeva (TM, Transverse Mercator) projekcija, v kateri je zadnje čase večina zemljevidov. Ta projek­ cija omogoča majhne linijske deformacije, doseže pa jih z delitvijo zemeljske površine na 60 con širine 3 stopinje. 2.1 Elementi georeferenciranja v formatih MARC Različni metapodatkovni standardi za opis podatkov opredeljujejo vsebinska in for­ malna pravila za opis prostorskih podatkov. Namen standardov je poenotenje me­ tapodatkovnih opisov, s čimer uporabnike informirajo pri izbiri, uporabi in obdelavi prostorskih podatkov (Kvamme [et al.], 1997). Najbolj znana metastandarda za pro­ storske podatke sta ISO 19115 z naslovom Geografski informacijski matapodatki, ki ga razvija ISO TC 211, Geografski informacijski tehnični komite pri ISO, in CSDMG (Content Standard for Digital Geospatial Metadata), ki je pod okriljem ameriškega FGDC (Fe­ deral Geographic Data Committee). Oba standarda sta namenjena dokumentalizaciji geoprostorskih podatkovnih baz in enako kot formati MARC vsebujeta elemente za geoprostorsko referenciranje. 2.1.1 Format MARC 21 Leta 1981 so angloameriška katalogizacijska pravila vključila elemente (polje 034 – kodirani kartografski podatki za vnos geografske širine in dolžine, in polje 255 – kar­ tografski matematični podatki: merilo, projekcija in koordinate) za vnos koordinat v bibliografski zapis (Slika 1). Od leta 2008 je v ZDA na nacionalni ravni katalogizacije