Kazalo_1.pmd

34 § 41. D r u g i č , s p l o š n i a b e c e d n i k a t a l o g m o r a b i t i tudi pravil- no in c e l o v i t o a b e c e d n o o b d e l a n. To pomeni, da se od abecednega reda ne sme odstopati in da določena knjižna skupina znotraj neke glavne rubrike ne sme biti znova razvrščena po lastnem abecednem ali kakšnem drugem redu, tako da bi na primer pri rubrikah »Acta (akademska) Ciceronia et Ciceronem adtinentia, Klasiki (grški in rimski), Disertacije, Zakoni, Bakrorezi, Literarni časopisi, Ro- mani, Zbirke, Igrokazi, Časopisi« in podobno, vanjo uvrstili vse knjige, ki sicer sodijo v eno izmed teh rubrik, vendar ima njihova naslovna stran popolnoma drugačno abecedno geslo. Vendar pa se tudi ta predpis neomejeno uveljavlja samo v primeru nas- tavitve popolnoma novega kataloga. Kjer pa sicer uporaben abecedni katalog že obstaja, ne bi bilo upravičeno, če bi se k nastavitvi popolnoma novega kataloga pristopilo samo zato, ker ima obstoječi eno ali drugo vmesno rubriko te vrste, če ima na primer, po vzorcu Heinsiusovega dela Bücherlexikon, rubrike: Romani in igrokazi. Popolno preoblikovanje je nujno namreč samo v primeru, če bi bila delitev na takšne vmesne rubrike preveč prepogosta, prezapletena in bi ustvarja- la zmedo ter bi bila zaradi tega namen in bistvo abecednega kataloga popolnoma izničena in bi namesto takšnega kataloga nastala pisana mešanica abecednega, sistematskega in stvarnega kataloga. § 42. Potem ko je splošni abecedni katalog že izdelan, pride na vrsto splošni z n a n s t v e n i, sistematski k a t a l o g, ki ga morebiti lahko imenujemo tudi sis- tematični, toda nikakor ne stvarni ali predmetni katalog. S poimenovanjem znan- stveni katalog označujemo tisti katalog, v katerega so dela uvrščena glede na splošne in specialne znanstvene stroke, ki jih obravnavajo oziroma v katere spada- jo. Znanstvene stroke si v takšnem katalogu sledijo v sistematičnem (logičnem, ne pa morda abecednem) redu. Za osvetlitev bistva pravega znanstvenega kata- loga so najprimernejša znana dela (J. M. Franckii) Catalogus bibliothecae Bunavianae — J. V. Reuss Repertorium commentationum a societatibus literariis editarum , še zlasti pa (J. S. Ersch) Repertorium der Literatur von den Jahren 1785 – 1800, in istega Handbuch der deutschen Literatur seit der Mitte des achtzehnten Jahrhundertes — saj so najprimernejša za osvetlitev bistva pravega znanstvenega kataloga. Iz tega izhaja, da katalog, v katerem bi bila knjižna zaloga razdeljena samo na določene glavne stroke, v katere bi bilo uvrščeno zelo veliko pripadajočih knjig, razvrščenih brez nadaljnjega členjenja glede na genus in species strok, na primer po abecedni značnici naslovne strani, v nobenem primeru ne bi mogel biti to, kar je odrejeno pod zgornjim poimenovanjem znanstvenega ali sistematskega kata- loga, ampak gre v tem primeru le za abecedni katalog določene stroke. § 43. Enciklopedični sistem, po katerem je znanstveni katalog zasnovan, mora biti razločno prikazan v posebni preglednici ali v posebnem s i s t e m a t s k e m i n d e k s u, in ta indeks mora biti priložen katalogu.