Kazalo_1.pmd

35 Instrukcija za cesarsko kraljevske univerzitetne in študijske biblioteke, začasno izdana z dekretom študijske dvorne komisije z dne 23. julija 1825, št. 2930 § 44. Kako podrobno bomo sicer členili o d d e l k e i n p o d o d d e l k e e n - c i k l o p e d i č n e g a s i s t e m a, na katerem mora biti zasnovan katalog, ni odvisno samo od zahtev sistematične ureditve nasploh, ampak tudi od dejanske vsebinske sestave zaloge knjig biblioteke in celo od nekaterih zunanjih okoliščin. Nevarnost, da bi bilo česa p r e v e č a l i p r e m a l o, ni pri nobeni veji biblio- tečne dejavnosti večja kot ravno pri tej zvrsti katalogov. § 45. V splošnem je o vrsti enciklopedičnega sistema predpisano samo to, da morajo biti g r š k i i n r i m s k i k l a s i k i ter c e r k v e n i o č e t j e, skupaj z deli, ki obravnavajo te izvorne spise, na vsak način izpostavljeni kot posebna rubrika znanstveno — bibliografskega sistema in zato ne smejo biti uvrščeni samo glede na stroko, ki jo njihova dela obravnavajo. § 46. Ko bodo doslej omenjeni potrebni katalogi v biblioteki že obstajali, bo prišel čas, da poleg dopolnjevanj, popravljanj in izpopolnjevanj že obstoječih katalogov, ki v biblioteki nikoli niso nepotrebna, mislimo tudi na postavitev tega ali onega, četudi ne nepogrešljivega, vendar pa vseeno koristnega drugačnega kataloga in nekaterih s t r a n s k i h k a t a l o g o v. § 47. Najodličnejši izmed stranskih katalogov, na izdelavo katerega bo torej po dokončanju glavnih katalogov treba najprej misliti, je s p l o š n i s t v a r n i k a t a l o g ali pa morda n a m e s t o n j e g a s p l o š n o s t v a r n o k a z a l o. Pojem stvarnega kataloga zelo pogosto zamenjujemo s podrobneje razčle- njenim (pravim) znanstvenim katalogom, ali pa s takšnim katalogom, v katerem so posebej izpostavljene in izkazane tudi posebne sestavine posameznih del (con- tenta librorum) . V strogem pomenu besede bi bil pravi stvarni katalog tisti, v ka- terem so dela zabeležena po abecednem redu predmeta (materije), ki ga obravnavajo, hkrati z njihovim dovolj popolnim naslovom in glavnimi bibliograf- skimi podatki, na primer vsa dela o plesu, o mestu Benetke in podobno, ne da bi pri tem podrobneje gledali na to, s katerega znanstvenega vidika (ali statistično, historično, filozofsko, tehnično, juridično, politično, teološko itd.) ali na kakšen način (ali didaktično, govorniško, homiletično, poetično, satirično in podobno) je predmet obravnavan. Stvarni katalog z znanstvenim katalogom, izdelanim v skladu z zgornjimi zahtevami (§ 42), sovpada le v toliko, v kolikor se pri posameznih delih ne da določiti nobenega drugega predmeta, razen znanstvene stroke, ki jo delo obravnava, na primer fizike. Iz vsega tega sledi, da bi se težko primerilo, da bi bil stvarni katalog v tukaj določenem pomenu besede bolj zaželen. Če namreč imamo na razpolago dober abecedni ali sistematski katalog z vnešenimi popolnimi naslovi del in z vsemi noticami, ki se po pravilih biblio- grafije zahtevajo, potem lahko dosežemo vse, kar se od pravega stvarnega kata- loga pričakuje, tudi brez napornega in obsežnega dela, ki ga zahteva nastavitev takega kataloga, če enemu ali drugemu od prej omenjenih katalogov pridodamo pravilno obdelano stvarno kazalo ali kazalo materije oz. predmetno kazalo, tako