Kazalo_1.pmd

28 § 22. Postavitev knjig se praviloma izvede: a) po sorodnosti njihove vsebine ali njihovih siceršnjih svojstev in b) hkrati tako, da biblioteka pridobi dopadljiv zunanji videz. Glede na prvo zahtevo se knjižna zaloga razdeli na določene glavne znan- stvene stroke (na primer Historia naturalis universalis — Zoologia), ki se po možnosti medsebojno čimbolj natančno razmejijo, ali na druge knjižne sku- pine (n.pr. Initia typographiae, Opera polonica, Bibliotheka Kynskiana). Za vsako glavno stroko ali za vsako glavno skupino se določi eno ali morebiti tudi, če bi bila natančna razdelitev na pododdelke po posameznih omarah pretežka, več zaporedoma nameščenih omar. Vedno sicer ne bo mogoče doseči, da bi si sorodne glavne stroke natančno sledile po številkah omar, to pač ni ravno nuj-no, čeravno je zaželeno. Drugo pravilo zahteva, da se knjige v vsaki glavni stroki, glavni skupini in omari razvrstijo po njihovem formatu in višini. Torej se v omarah ne more- mo spuščati v nobeno nadaljnjo znanstveno členitev, saj tega ni mogoče naredi- ti s postavitvijo, ampak le s pomočjo sistematskega kataloga. §23. V urejene omare spadajo samo trdo vezani, samostojni zvezki. Posamez- ni snopiči, brošure, manjša dela, ki niso samostojni zvezki in posamezni listi natisnjenih del, bakrorezov, zemljevidov in podobnega, naj se ne mešajo med redno postavljene zvezke, ampak naj bodo v svojih posebnih hraniliščih, katera naj bodo v vseh bibliotekah, vendar v njih prav tako urejeno postavljeni ali položeni. Ločitev manjših del od trdo vezanih zvezkov ni potrebna samo zaradi njihovega boljšega ohranjanja, da bi dosegli strogo urejenost in dopadljiv videz, ampak je nujna tudi že zaradi tega, da se učinkovito odpravi stalne pomote pri predpisanem periodičnem navajanju števila zvezkov. § 24. Ob tej priložnosti velja pripomniti, da takšnih manjših del, kot so tudi posamezni listi bakrorezov, zemljevidi in podobno, ne hranimo več povezanih skupaj v trden zvezek, ampak ločeno, ker je tako bolj primerno za javno upo- rabo. Takšno skupno vezavo gre v prihodnosti uporabljati samo v primeru, ka- dar posamezni kosi, ki naj bi jih povezali skupaj, tvorijo urejeno zbirko in ko v vsakem oziru vsi brez izjeme sodijo v isti genus infinitum neke znanstvene stroke ali skupine knjig. Vendar pa se razume samo po sebi, da tam, kjer so manjša dela že privezana k drugim, takšnih zvezkov ne gre razstavljati in na novo vezati, če to ni potrebno iz kakšnega drugega razloga, saj bi to biblioteki povzročalo ne ravno potrebne izdatke. § 25. Rokopise je treba na vsak način postaviti ločeno od tiskanih del. § 26. Kar zadeva lokalno signaturo je potrebno obdržati, ali, kjer ga še niso, uvesti postopek, predpisan že v stari, z dvornim dekretom z dne 30. aprila 1778, št. 628 odobreni instrukciji.