Kazalo_1.pmd

29 Instrukcija za cesarsko kraljevske univerzitetne in študijske biblioteke, začasno izdana z dekretom študijske dvorne komisije z dne 23. julija 1825, št. 2930 Po tem predpisu dobijo vse bibliotečne omare (scrinia) po vrstnem redu, kot si v zgradbi sledijo, tekočo, z rimskimi števkami zapisano številko, prav tako pa tudi napis z imenom v njej postavljenih glavnih strok ali knjižnih skupin. V vsaki omari nato police ali predale (plutei) od spodaj navzgor, v vsakem predalu mesto knjige (loca) od leve proti desni, najprej v prednjih in nato v zadnjih vrs- tah, s tekočimi številkami označimo, vendar tako, da se šele z vsako novo omaro in z vsakim predalom (ne pa z vsako vrsto enega in istega predala) začne novo številčenje. Po tej metodi dobi tako vsaka knjiga na notranji strani sprednje platnice ali na sprednjem veznem listu vsakega zvezka lokalno signaturo v obliki npr. LIX c. 13, kjer rimska številka pomeni devetinpetdeseto omaro, mala latinična črka tretji predal te omare, arabska številka pa pomeni, da je označena knjiga trinajsto delo v tem predalu. Knjige v več delih dobijo za številko njenega zaporednega mesta v predalu v vseh zvezkih enako arabsko številko. § 27. Za druge knjižne shrambe v biblioteki, ki niso običajne knjižne omare, in za v njih (§ 23) hranjene primerke, se določi način označevanja in štetja, ki je analogen zgoraj opisanemu (§ 26) in se ga nato dosledno uporablja. § 28. Za primer, če bi bilo treba v neki biblioteki, sedaj ali v prihodnosti, čisto na novo nastaviti katerokoli vrsto splošnega kataloga, se s tem predpisuje, da se potem poleg zgoraj določene lokalne signature uvede še drug postopek določan- ja signatur, s katerim bomo vse kataloge biblioteke naredili in vzdrževali popol- noma neodvisno od lokacijske ureditve in od zgoraj opisane (§ 26 in 27) lokalne signature. Ta postopek je zelo pomemben v univerzitetnih in licejskih bibliotekah, kjer je lokacijska ureditev in zatorej tudi lokalna signatura podvržena pogostej- šim spremembam in je v mnogih pogledih velika pridobitev za celotno uprav- ljanje biblioteke; v svoji najenostavnejši obliki je tak, da vsako posamezno delo (ne vsak posamezen njegov del) in vsak posamezen kos (ne vsak od morebitnih več listov enega kosa, npr. ena od iz več sekcij sestavljenega zemljevida) po sicer popolnoma poljubni razvrstitvi dobi eno od številk, ki neprekinjeno tečejo po vsej biblioteki; to številko bomo v tej instrukciji ves čas razumeli pod poimeno- vanjem bibliotečna številka. S to bibliotečno številko bomo sedaj označili vsak posamični zvezek vsakega dela in vsak posamični list vsakega drugega kosa, in sicer vsak del ali vsak list z isto številko. V katalogih, z izjemo osnovnega kataloga, se vedno sklicujemo samo na to nespremenljivo bibliotečno številko. Da pa bi potem lahko v knjižnih omarah in ostalih shrambah knjig našli delo, o katerem iz katalogov lahko dobimo zgolj bibliotečno številko, je treba pri uvedbi takšne bibliotečne številke voditi še posebno kazalo lokacij. Tega zastavi- mo po vzorcu priloženega formularja A), iz katerega je razvidno, da v primeru, če kakšnemu delu spremenimo njegovo mesto postavitve, ni potrebno nič drugega