Kazalo_1.pmd

30 kot samo v omenjenem kazalu lokacij prejšnjo lokalno signaturo prečrtati in vpisati novo, brez najmanjših sprememb v vseh drugih katalogih. Celoten postopek s to nespremenljivo bibliotečno številko in kazalom lokacij, ki ga ob njej potrebujemo, je sicer dovolj natančno opisan v delu kustosa v kraljevski bavarski centralni dvorni biblioteki Schrettingerja »Versuch eines Lehrbuchs der Bibliothekwissenschaft« (I. zvezek, stran 77 do 106), kjer so ime- novani tudi drugi pisci, ki to metodo priporočajo, in navedene tudi nekatere druge, bolj zapletene modifikacije te metode. V univerzitetnih in licejskih bibliotekah pa se bomo odslej ravnali po zgoraj opisani enostavnejši metodi, ker ima zelo izrazite prednosti za poseben način upravljanja teh bibliotek. Neudobnost, ki nas pri tej metodi skrbi in je osnovana v tem, da moramo za vsako delo poleg kataloga pogledati še v kazalo lokacij, bo pri omenjenih bibliotekah po njihovi ureditvi zelo zmanjšana in jo lahko še bolj zmanjšamo s pripomočki, ki se ponujajo sami po sebi. § 29. Polna uporabnost in dobro stanje biblioteke sta odvisna predvsem od smotrnega katalogiziranja, ki predstavlja zatorej najpomembnejše, hkrati pa tudi najtežje opravilo bibliotečnega osebja. § 30. Kot je znano, potrebuje vsaka dobro urejena biblioteka več vrst katalogov in drugih seznamov. Nekateri katalogi in seznami služijo v prvi vrsti in praviloma notranji rabi pri upravljanju biblioteke, torej kot osnova in pripomoček za ureditev drugih katalogov ali kot vodilo pri različnih bibliotečnih opravilih. Drugi katalogi pa so mišljeni predvsem za samo uporabo biblioteke. Nadalje je bistveno, da razlikujemo med splošnimi ali univerzalnimi ter med posebnimi ali parcialnimi katalogi, kar ni čisto identično z razdelitvijo na generalne in specialne kataloge. Po drugi strani razlikujemo med glavnimi in stranskimi katalogi. Pod glavnimi tukaj razumemo nujno in neobhodno potrebne kataloge, to je takšne, brez katerih ne bi mogli v celoti uporabljati biblioteke brez težav. Pod poimeno- vanjem stranski katalogi razumemo manj nujno potrebne, to je takšne kataloge, ki so v biblioteki samo zaradi povečanja njene uporabnosti, bolj za čisto biblio- grafski kot za pravi znanstveni prikaz njene zaloge, in služijo bolj za dokazova- nje znanja in usposobljenosti bibliotečnega osebja. Končno v sedanji instrukciji določamo razlikovanje: a) pravih katalogov, od b) zgolj kazal, zabeležk, seznamov, spiskov in temu po- dobnega, ki jih (gl. točko b) vodimo deloma o knjigah, deloma o vsebini pravih katalogov, vendar z utrjeno razliko obeh zgornjih poimenovanj, česar ne smemo prezreti.