Kazalo_1.pmd

31 Instrukcija za cesarsko kraljevske univerzitetne in študijske biblioteke, začasno izdana z dekretom študijske dvorne komisije z dne 23. julija 1825, št. 2930 § 31. Kot nujno potrebne ali glavne kataloge tukaj določamo: a) osnovni katalog; b) splošni abecedni katalog, skupaj z vsemi parcialnimi katalogi, ki so potrebni za dopolnitev njegove univerzalnosti; c) splošni znanstveni katalog. Dokler niso vsi trije glavni katalogi v celoti narejeni v skladu s spodaj navede- nimi predpisi in pripravljeni za uporabo, se ne sme začeti s pripravo novih katalogov druge vrste. § 32. V že zgoraj omenjeni stari instrukciji iz leta 1778, ki je v tem pogledu v celoti zasnovana po delu znamenitega c. k. dvornega svetnika Denisa »Einleitung in die Bücherkunde«, je bilo predpisano, da se naslov vsake knjige skupaj z glav- nimi bibliografskimi podatki (format, kraj tiskanja ali kraj založbe, letnica, deli in zvezki dela) napiše na poseben list papirja, nato se pri sestavljanju abecedne- ga, sistematskega, stvarnega itd. kataloga te liste postavi v vsakokrat potrebni red in se tako lahko izdela imenovane kataloge. Na vsakem od listov naj bo navede- na lokalna signatura dela in na katerikoli način jasno označeno, v kateri rubriki vsakega od teh katalogov naj se delo pojavi. Zbir vseh teh posameznih listov, katerih število je zatorej natančno tolik- šno, kot je število del v biblioteki ali kot je število bibliotečnih številk, se v ime- novani instrukciji imenuje osnovni katalog, kar je za utrditev pojma zelo ustrez- no poimenovanje, ki izključuje vsa druga (npr. listkovni katalogi, premični kata- logi), tako, kot je za vsak list, gledano posamič, najustreznejše uporabiti poimeno- vanje: prepis naslovne strani. Ureditev takega osnovnega kataloga ali izdelava celokupnega prepisa naslovnih strani je torej delo iste vrste kot popisovanje ali konskripcija bibliotečne zaloge. Kadar je neko delo zbirka več takih posamičnih del (ki so lahko izšla tudi posamično tiskana) ali kadar bi neko delo iz tega ali onega razloga lahko iskali v več rubrikah enega in istega kataloga, potem naj se le-to po predpisu navedene stare instrukcije v katalogu pojavlja tudi več kot enkrat. Da bi to lahko izpeljali, je torej poleg zgoraj mišljenega prepisa naslovne strani potrebno za takšna dela narediti še enega ali pa sploh več listov, ki jih, ker običajno kažejo na glavni list oziroma na popolnejši prepis naslovne strani in so zaradi tega napisani v krajši obliki, za razliko od glavnega lista lahko imenujemo kazalke (Remissivae — Ren- vois). Takšne kazalke so drugi sestavni del ali dodatek k osnovnemu katalogu. Potem, ko je iz teh delov skupaj sestavljeni osnovni katalog dokončan (tako iz prepisov naslovne strani kot tudi iz kazalk), naj nam služi kot osnova za vzdrževanje bibliotečnih evidenc in tudi za vsako nadaljnje izpopolnjevanje ali kasnejše spreminjanje vseh drugih katalogov — nikakor ga ne smemo uničiti ali zanemariti, ampak mora biti v primernem in popolnem (lokalnem) redu ustrezno vzdrževan; ob primernih priložnostih ga moramo popravljati in izboljševati, z rednim vključevanjem novo pridobljenih del pa skrbeti, da je vselej popoln.