URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

- specialisti za obdelavo, ki se bodo ukvarjali predvsem s katalogizacijo in/ali klasifikacijo, in ki se vpisujejo tudi v nadaljevalne tečaje s tega področja - knjižničarji v majhnih knjižnicah, ki bodo morali obvladati vso paleto strokovnega dela. Izobraževanje jim mora dati osnovno znanje, ki je potrebno za obdelavo in dober pregled nad pripomočki za delo - specialisti za druge segmente knjižničarskega dela, npr. za nabavo gradiv, informatorji itd. Ti potrebujejo osnovno znanje o konceptu in strukturi katalogov, da jih bodo pri svojem delu sposobni uporabljati - drugi specialisti, ki morajo poznati principe obdelave, ker se ukvarjajo z organizacijo informacijskih sistemov. Gre za informatike in računalniške strokovnjake, ki morajo skrbeti za čimboljši izkoristek vnešenih infor- macij. V teh navedbah se potrjuje, da so vsa dela v knjižnici tesno povezana in da npr. specializirano poznavanje principov obdelave ne more biti uspešno brez poznavanja uporabe ustvarjenih informacijskih virov, zato morajo obdelo- valci poznati tudi principe informacijskega obnašanja uporabnikov in is- kalne možnosti, kijih nudi sistem. Na drugi strani pa morajo informacijski specialisti poznati načine obdelave, da lahko uspešno posredujejo informa- cije. Računalniški strokovnjaki (sistemski knjižničarji in informacijski menedžerji) pa bi morali poznati oboje, poleg obvladovanja informacijske tehnologije in njenih zmožnosti. Iz tega sledi, da naj bi se vsi zaposleni udeleževali čimveč različnih vsebinskih sklopov izobraževanja, nekaterih bolj poglobljeno, drugih bolj informativno. Tipi in vsebina izobraževanja v NUK 2 TIP I: Strokovno knjižnično usposabljanje in izobraževanje za strokovne izpite Omenili smo že, da je ta tip izobraževanja namenjen začetnikom v knjižnicah, predvsem tistim, ki nimajo formalne bibliotekarske izobrazbe, temveč kako drugo, čeprav je res, da morajo strokovni izpit opravljati v celoti tudi diplo- mirani bibliotekarji (pripravlja se sprememba tega pravila). Zato oba tečaja pokrivata temeljne vsebine bibliotekarstva, res da v zelo omejenem obsegu, ki ga še dovoljuje dvotedensko trajanje izobraževanja. Začetni tečaj obsega 21 vsebinskih sklopov, od katerih jih je 6 namenjenih obdelavi gradiv, 2(!) delu z uporabniki in posredovanju informacij, 2 predstavitvi Cobiss in javno dostopnih informacijskih virov, npr. Interneta, 9 "menedžerskim" temam in spet 2 ostalim splošnim temam. Glede na število ur, ki so namenjene posa- mezni temi, je razmerje med vsebinskimi sklopi naslednje: obdelavi gradiv 2 Program izobraževanja (1997). Ljubljana: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, 1996