URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

- upravljanje človeških virov - upravljanje odnosov - reševanje problemov / konfliktov - vodenje dialoga - komuniciranje / pogajanja - motiviranje zaposlenih - "podjetniška" naravnanost itd. Menedžerskih znanj ne bodo v enaki meri potrebovali vsi zaposleni, zato je potrebno v izobraževalnih programih določiti, katera so nujna za srednji in katera za vršni menedžment. Predvsem pa je potrebno določati karierske perspektive posameznikov, ki so za organizacijo posebej pomembni in jih s primerno kombinacijo formalnega in neformalnega izobraževanja usposobi- ti za prevzem novih, tako strokovnih kot vodstvenih funkcij. 4.2.4. Izobraževanje za računalniško pismenost Iz obstoječe ponudbe tečajev za razvoj računalniške pismenosti lahko pre- sodimo, da je (pre)slaba. NUK tovrstnega izobraževanja trenutno nima, IZUM pa usposablja za uporabo osebnih računalnikov predvsem za potrebe Cobiss in njegovih povezav z drugimi sistemi ter za osnovne urejevalnike besedil in grafike. Tečajev je malo in so povečini enodnevni, tako da ne zagotavljajo dovolj obsežnega znanja. Za osnovno računalniško pismenost se morajo usposobiti vsi zaposleni, ne glede na to, ali delajo v avtomatiziranem sistemu knjižnice ali ne. Poznavanje različnih urejevalnikov besedil, uporabe CD-ROMov, načinov dostopa in iskanja, oblikovanja domačih strani na Internetu ter elektronske pošte mo- rajo knjižnice zagotoviti večini. Tudi tu izobraževanja po vsej verjetnosti ne bodo mogle zagotoviti same, ne zaradi pomanjkanja ustreznega znanja, temveč zaradi premajhnega števila delavcev, ki so sposobni izobraževati. Potrebe so tu precejšnje, ker je potrebno ob hitrem razvoju tehnologije in softwara v pogostih intervalih izobraževati veliko število zaposlenih. Zato bodo potrebovale pomoč specializiranih institucij za računalniško izo- braževanje. Izobraževanje za menedžment in računalniško pismenost bo zaradi potrebe po angažiranju zunanjih izobraževalcev, ki delajo na profitni podlagi, za knjižnice finančno zelo zahtevno.