URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

kurenčriih razlogov vsebine, usmeritve in načine učenja. Zaradi potreb štu- dentov po osvojitvi informacijskih spretnostih se knjižničarji aktivno vklju- čujejo v pedagoški proces. Tako so nekateri knjižničarji obremenjeni ob vsakodnevnih storitvah še z raziskovalnim in pedagoškim delom. Razvoj tehnologije je premaknil težišče knjižničarskega delovanja s tiskanih medijev na elektronske in na intranet. Elektronske revije se počasi, a odločno uveljavljajo, saj izboljšujejo znanstveno komuniciranje. Njihove prednosti so v lažji dosegljivosti z delovnih miz oziroma računalnikov, v hiper povezavah referenc s celotnimi citiranimi besedili, v manjših založniških stroških itd. Digitalne verzije so danes večinoma dodatek tiskanim publikacijam. Ob tem založniki preskušajo, ah bi lahko izkoristili situacijo in okrepili svoje pozicije. Proučujejo ponudbo neposredno končnim uporabnikom (raziskovalcem) brez posredništva knjižnic. Mnogi založniki ponujajo elektronsko verzijo revij le ob naročilu tiskane, navadno za doplačilo 10 odstotkov. Hkrati vsiljujejo knjižnicam razne omejitve, npr. omejitve kopiranja za medknji- žnično izposojo in dobavo dokumentov, pogojujejo nabavo minimalnega števila elektronskih revij, omejujejo pravice odpovedovanja oziroma zahte- vajo naročila za več let. Za informacijsko podporo organizacijam je danes mnogo pomembnejši do- bro organiziran intranet kot pa klasična knjižnica. Zato se mora vse več knjižničarjev ali informatikov deloma ali v celoti ukvarjati z organizacijo intraneta in z vsem, kar k temu spada. Bibliotekarji le s težavo sledijo razvoju tehnologije in so prisiljeni v velik obseg vseživljenskega izobraževanja. Študiji bibliotekarstva so premalo orientirani na bodoče naloge bibliotekarjev ali informatikov. Težko je pred- videti vlogo bibliotekarjev za več let vnaprej, jasno pa je, da bodo morali biti zelo fleksibilni, pripravljeni in sposobni opraviti najrazličnejše naloge in sposobni hitrega učenja novosti. Namen članka je trojen: - prikazati pomen vrednotenja in meritev uspešnosti delovanja knjižnic, - prikazati pomen kreativnega vodenja in reševanja problemov v knji- žnicah ter - pomen vključitve obeh tem v študij bibliotekarstva.