URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Pri analizi nadgradnje in povezovanja predmetov smo delali po modelu, ki upošteva naslednje sklope predmetov bibliotekarstva (Sauppe, 1976, str.10- 87): - razvoj bibliotekarske stroke, dejavnosti, - knjižnice in družba, - knjižničarska javna dejavnost, - organiziranost knjižnice, - nosilci informacij, - bibliotekarska informatika, - osebje, - delovna sredstva. Na osnovi predstavljenih predmetnikov za posamezne stopnje je bilo možno ugotoviti predmete, ki se najpogosteje pojavljajo na posameznih stopnjah in letnikih. Postopek analize vsebine je potekal tako, da smo na osnovi teoretičnega uvoda najprej opredelili teme oziroma vsebine pričakovanih potrebnih znanj v bibliotekarski stroki. Izdelali smo sistem znanj bibliotekarja danes in jutri, ki naj jih vključujejo študijski programi, nato pa analizirali posamezne programe in ugotavljali, v kolikšni meri ima vsak program vključene posa- mezne vsebine. V tej fazi je programe analiziral še en bibliotekarski strokov- njak, dr. Branko Berčič, da bi se izognili subjektivnosti. V nekaterih primerih ni bilo povsem jasno, kam bi uvrstili določeno temo, oziroma je bila uvrstitev dvomljiva. V takih situacijah smo se odločili za pravilnost stališča bibliote- karskega strokovnjaka dr. Berčiča, ki ima v slovenskem in mednarodnem bibliotekarstvu več kot 40 let izkušenj in je tuje programe že pregledoval pri oblikovanju slovenskega visokošolskega študija bibliotekarstva. Primerov nejasnosti je bilo zelo malo in so s statističnega vidika zanemarljivi. 4. Rezultati in interpretacija analize programov 4.1. Status, financiranje, leto ustanovitve, verificiraljost Pri podatkih o statusu so izobraževalne institucije na področju bibliotekar- stva v glavnem navajale, da so združene z univerzo, da so del fakultete. Za samostojne se štejejo naslednje visokošolske izobraževalne ustanove: Loughborough, U. C. London, Kopenhagen, Stuttgart (10%). Vendar je vpra-