URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Cilji knjižničnega kataloga Cilje, lahko bi rekli tudi naloge ali funkcije knjižničnega kataloga je določil že Charles Ammi Cutter leta 18 '6 in jih objavil v svojem delu "Rules for a Printed Dictionary katalog" ( 1995): - katalog mora uporabni 1 " omogočiti, da lahko poišče knjigo, o kateri pozna avtorja, naslov ali temo - katalog daje pregled, kaj knjižnica ima od določenega avtorja, na določeno temo, v določeni vrsti literature - katalog pomaga uporabniku pri izbiri knjige glede na podatek o izdaji in glede na vrsto literature. Čeprav so kasnejši teoretiki preoblikovali Cutterjeve cilje, so v osnovi ostali nespremenjeni in še vedno veljajo. Cutter, ki seje ukvarjal s križnim katalo- gom, se je že zavedal vloge uporabnikov in opozarjal na to, da je treba upoštevati njihove potrebe ter da so le-te bolj pomembne kot katalogizator- jeve. Priporočila, ki jih je sprejela Mednarodna konferenca o katalogizacijskih načelih leta 1961 v Parizu, govorijo o funkcijah abecednega imenskega kataloga (AIK) (Načela ..., 1961). Katalog je sredstvo, s katerim ugotovimo: 1. ali ima knjižnica določeno knjigo, ki jo označuje a) avtor in stvarni naslov ali b) samo stvarni naslov, če avtor v knjigi ni imenovan ali c) nadomestek za naslov, če avtor in stvarni naslov nista primerna ali ne zadoščata za idenfikacijo 2. a) katera dela določenega avtorja in b) katere izdaje določenega dela so v knjižnici. Ker je Eva Verona menila, da druga točka obsega dve različni nalogi, je v svojem pravilniku za katalogizacijo formulirala naloge takole (Verona, 1970; Verona, 1986): 1. katalog mora odgovoriti na vprašanje, ali knjižnica ima določen dokument 2. katalog mora za določeno delo dati pregled vseh njegovih izdaj, prevodov, priredb, itd., ki jih knjižnica ima 3. katalog mora dati pregled vseh dokumentov, ki obsegajo dela določenega avtorja in se nahajajo v knjižnici. Poleg tega katalogi omogočajo tudi iskanje po vsebini. Uporabniki lahko ugotovijo (Verona, 1971): 4. katere dokumente ima knjižnica o določenem predmetu