URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

5. katere dokumente ima knjižnica z določenega strokovnega področja. Ker so prva tri vprašanja povezana s formalnimi značilnostmi dokumentov, najdemo odgovore v AIK. Četrto in peto vprašanje se nanašata na vsebino dokumentov; odgovor na četrto vprašanje nudi abecedni stvarni katalog, na peto pa sistematski katalog. Računalniški katalog lahko posreduje odgovore na vseh pet vprašanj. Vrednotenje knjižničnih katalogov Pri vrednotenju knjižničnih katalogov lahko uporabimo enega izmed treh kriterijev: kvaliteto, čas in stroške. Kvaliteta Kvaliteto knjižničnih katalogov lahko vrednotimo na dva načina: s stališča pravilnosti kataložnega vpisa in s stališča uporabnikov. - Kataložni vpis Vrednotenje katalogov s stališča pravilnosti kataložnega vpisa pomeni preverjanje, ali je le-ta izdelan v skladu z veljavnim pravilnikom za katalogi- zacijo. Pri računalniškem katalogu ugotavljamo tudi pravilnost vnosa glede na strukturo strojno čitljivega formata. - Uporabniki Vrednotenje katalogov s stališča uporabnikov pa pomeni ugotavljanje, ali katalogi zadovoljujejo njihove potrebe in v kakšni meri. Na ta način prever- jamo, ali lahko uporabniki s pomočjo kataloga najdejo tiste podatke, ki jih iščejo. Torej gre za uspešnost oz. neuspešnost iskanja v katalogih. Čas in stroški Knjižnice ne stremijo več samo za tem, da vodijo kvaliteten katalog, ampak si tudi prizadevajo obdelati knjižnično gradivo čim hitreje in čim ceneje. K temu so že veliko prispevali avtomatizirani sistemi za katalogizacijo, ki so zmanjšali čas in stroške obdelave. Merimo lahko čas, ki je potreben za katalogizacijo dokumenta in ugotav- ljamo, zakaj prihaja do zaostankov pri obdelavi. Izračunamo lahko, koliko to stane, primerjamo stroške različnih načinov katalogizacije in se odločimo za najučikovitejši način.