URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

V tem smislu bi lahko govorili o tendencah, ki naj bi dolgoročno spremenile sam koncept splošnoizobraževalne knjižnice in ta konceptualna sprememba bi bila lahko opravičilo in razlog za spremembo poimenovanja. O imenih Izraz splošno-izobraževalna knjižnica je nastal v začetku sedemdesetih let kot prevod (vzhodno) nemškega izraza allgemeinbildende Bibliothek 19 . Poi- menovanje je ustrezno, čeprav ne idealno izbrano (označuje le eno izmed funkcij knjižnice) in kot znanstveni termin zadošča temeljnim pogojem: je enopomensko, označuje bistveno značilnost tega tipa knjižnic, ki se pomen- sko navezuje tako na zgodovinske koncepte, ki so botrovali njenemu izobli- kovanju, kot tudi na njeno aktualno vlogo. V okviru sodobne slovenske tipologije knjižnic pa nastopa termin splošnoi- zobraževalna knjižnica kot tujek, saj se poimenovanja drugih tipov knjižnic (nacionalne, visokošolske, šolske, specialne) navezujejo na uporabnike in tip gradiva, ki ga te knjižnice zbirajo, obdelujejo in posredujejo. Zato bi bilo v tem kontekstu smiselno razmisliti o ponovni uvedbi izraza ljudska knjižnica ali pa izbrati nov izraz tako, da bi bila izražena prostorsko-lokalna usmer- jenost/omejenost tega tipa knjižnice. Splošna V praksi se za splošnoizobraževalne knjižnice uporabljata dve novi poi- menovanji: splošna 20 in javna 21 . Ne prvi ne drugi izraz zaenkrat nista ustrez- no argumentirana. S. Novljan opravičuje izraz z utemeljitvijo, da le-ta"... zajema njeno vsebino in raven ter radij delovanja in jo tako jasno razmeji od drugih vrst javnih knjižnic v knjižničnem informacijskem sistemu (šolskih, visokošolskih, specialnih in nacionalne), ki imajo drugačno vsebino, raven delovanja in drugačen krog večinskih uporabnikov." SSKJ opredeljuje pridevnik splošen kot nekaj, kar se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika". Tak opis seveda ustreza krogu uporabnikov in vsebin- skemu obsegu gradiva, ki naj ga knjižnica vključuje, vendar poimenovanju manjka tisto specifično, kar določa splošnoizobraževalno knjižnico prav kot splošnoizobraževalno knjižnico. Med tem je prav gotovo princip lokalnosti oziroma geografske omejenosti, saj je po svojih uporabnikih omejena na 19 Lexikon des Bibliothekswesens. Leipzig, 1974, str. 26-27 20 Glej tekste avtorice Silve Novljan in prevod UNESCO Manifesta splošnih knjižnic... 21 Glej predlog novega zakona in predlog standardov. Izraz se je pojavljal tudi pred letom 1970; 1975 pa ga srečamo v prevodu Standardov za javne knjižnice. 22 Novljan, S. Knjižnice za splošno dostopnost kulturnh dobrin. Knjižnica, 1998,1.42, St.l, str.24