URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

- dostopnostjo knjižničnega gradiva za izposojo na dom (knjige, periodika, avdiovizualno in drugo gradivo), - posredovanjem informacij (referenčnih, aktualnih o lokalni skupnosti in pomembnih za lokalno skupnost), - posredovanjem naročenega gradiva in informacij (tudi po pošti, faxu, telefonu, elektronsko), - izobraževanjem prebivalcev za uporabo knjižnic in njihovega gradiva, - prirejanjem prireditev, - povezovanjem z osrednjo in drugimi knjižnicami (tudi skupinski vodeni obiski osrednje knjižnice) in - z dostavo premičnih zbirk knjižničnega gradiva v stalno izposojevališče. Elementi načrtovanja bibliobusa Značilnost dobrega načrta ni le dober začetek dejavnosti, ampak tudi možnost njenega kasnejšega delovanja, spremljanja razvoja dejavnosti, njenega vrednotenja in razvojnega načrtovanja. Za dober načrt pa si moramo vzeti dovolj časa. Ni priporočljivo začeti z delom, dokler niso vse faze načrtovanja opravljene, sprejete in potrjene. Značilnost načrta za delovanje bibliobusa je njegova dvodelnost. Del načrtovanja predstavlja načrt mreže bibliobusnih izposojevališč, drugi del pa bibliobusna služba, ki se deli na njen premični del, vozilo, in njen stalni del z bibliobusno upravo, skladiščem in garažo za vozilo. Načrtovanje bibliobusa je skupinsko delo. Poleg knjižničarjev sodelujejo še arhitekti, oblikovalci, ekonomisti, tehnologi za računalniško in informacijsko in drugo tehnično opremo in, seveda, izdelovalci vozila. Vsi skupaj pripra- vijo investicijski načrt za začetek in prihodnje delovanje bibliobusa. Pri načrtovanju jih vodi strokovno poznavanje lastnega področja ter predpisi, standardi in priporočila. Knjižničarjem so pri načrtovanju v pomoč izkušnje načrtovanja in opremljanja stabilnih knjižnic (Novljan, 1998), slovenski Nor- mativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice iz leta 1987, ki so v postopku posodabljanja, IFLA standardi za javne knjižnice (1975), pripo- ročila Pestella (1991), ki jih je sprejela Okrogla miza za potujoče knjižnice pri IFLA, pa priporočila drugih držav, kot npr. Anglije (Charter, 1993), Hrvaške (Standardi, 1990). Nikakor pa naj ne bi pri načrtovanju spregledali poročil in analiz prakse naših bibliobusnih služb, kakršne sta npr. napisahPugelj (1994) in Lopert (1994) in bibhbusne službe naših splošnoizobraževalnih knjižnic (Srečanje, 1998). Pri načrtovanju bibliobusne dejavnosti lahko izhajamo iz elementov načrto- vanja in oblikovanja prostorov za knjižnično dejavnost (Novljan, 1998):