URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

1. Analiza potreb okolja Knjižnica navadno že ima proučene potrebe svojega območja (in jih tudi zato tu ne bomo navajali, npr. vse demografske značilnosti okolja, kjer se bo gibal bibliobus), h katerim doda še ugotavljanje in analizo možnosti za delovanje bibliobusa: - Značilnosti pokrajine in naselij (velikost pokrajine, ki naj bi jo obiskoval bibliobus, gostota poseljenosti, električno omrežje in njegova moč, ko- munikacijska opremljenost, mobilnost ljudi, oddaljenost od večjih naselij, stabilnih knjižnic in komunikacijskih poti, dostopnost nasehj: ceste, njiho- va nosilnost in vzdrževanost, možnost postanka in obračanja bibliobusa, višina in nosilnost mostov, klimatski pogoji ipd.), ki lahko v posameznih primerih izločijo bibliobus kot primerno obliko organiziranja knjižnične dejavnosti. - Značilnosti ustanov, ciljnih skupin obiskovalcev, ki jih bo obiskoval bibliobus (dejavnost, člani teh ustanov, lega ustanove, javnost, dostop- nost ipd.). Primerjalni izračun možnih oblik organizacije splošnoizobraževalne knjižnične dejavnosti za enako stopnjo kvalitete storitev (npr. za stalno izposojevališče, premične zbirke, izposojo po pošti ali bibliobusno vozilo) mora biti narejen v primeru, ko naj bi bibliobus pokrival vse potrebe po splošnoizobraževalni knjižnični dejavnosti v določenem okolju in tudi v primerih, ko bo le dopolnjeval delovanje stabilnega izposojevališča. Izračun stroškov za delovanje potujoče in stabilne oblike knjižnične dejavnosti v istem okolju naj bi opravila knjižnica v grobi podobi, še preden bi predlagala ali zagovarjala določeno rešitev. S primerjavami obrazložen predlog je po- memben faktor odločitve prebivalcev določenega okolja za financiranje določenega organiziranja knjižnične dejavnosti. Pestell napiše, da so stroški na prebivalca podeželja večji od stroškov na prebivalca mesta ob enaki ravni zadovoljevanja potreb po knjižničnem gradivu in informacijah. Tudi zato se redko doseže tak razvoj knjižnične dejavnosti na podeželju, da bi tem prebi- valcem nudila enake možnosti kot knjižnična dejavnost v mestih, opozarja (1991, str. 5). Večja prilagodljivost prebivalcev podeželja obstoječim možnos- tim, o kateri poročajo knjižničarji s terena kot o hvaležnosti prebivalcev za knjižnične storitve, pa ne bi smela vplivati na načrtovanje nižje ravni zahtev- nosti knjižničnih storitev. Lahko pa vphva na postopnost razvoja, ko prebu- jene potrebe prebivalcev služijo knjižničarju kot argument za pridobivanje 1 6 8 dodatnih sredstev za kvalitetnejše delovanje.