URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

3. Soglasje uporabnikov in izbira lokacije Programska zasnova navadno nastaja v sodelovanju z uporabniki oziroma s predstavniki lokalne skupnosti, vsekakor pa je priporočljivo pridobiti njihovo soglasje k programski zasnovi bibliobusa. Prvi element razlikovanja bibliobusnih vozil je prav njegov program. Program bo lahko zagotavljal klasično splošnoizobraževalno ponudbo, kakršno predstavlja večina bibliobusov, (tudi vsi naši, glej primer na sliki), lahko so njihova ciljna populacija mladostniki in ima zato izbrano knjižnično gradivo in deluje kot Cyber Cafe (Smith, 1997, str. 18), lahko ponudi na isti vožnji zbirko enkrat odraslim, na drugem izposojevališču pa drugo zbirko osnovnošolcem in ima zato premično polico znotraj vozila, s premikom katere se prostor poveča ustrezno skupini obiskovalcev, kakršnega je npr. izdelalo podjetje Focvva za nizozemsko knjižnico. Vozilo je lahko potujoča čitalnica, potujoča virtualna knjižnica, lahko prevaža samo neknjižno gradi- vo, lahko je namenjeno samo manjšinam ali skupinam priseljencev, v vsakem primeru bodo morali tako izbor gradiva in informacij kot izbor ciljnih skupin sprejeti tudi uporabniki oziroma ustanovitelji. Z vsebino programa je povezan izbor lokacije za stalno službo, skladišče bibliobusa in garažo (navadno je pri večji osrednji knjižnici, ki tudi pripravi program) in za izposojevališča bibliobusa. Na osnovi programa se oblikujejo razpisni pogoji za ureditev stalnega dela bibliobusne službe in za bibliobus- no vozilo. Razpis za vozilo naj bi bil obvezen, konkuriranje pa odprto, tudi za tuje izdelovalce bibliobusnih vozil 1 . S tem se povečuje možnost vplivanja na kvaliteto izdelka za enako ceno, poveča se tudi število možnih rešitev ureditve vozila in omogočena je primerjava za najbolj ugoden izbor, posred- no pa je javni razpis tudi propagiranje bibliobusne oziroma splošnoizo- braževalne knjižnične dejavnosti. 1 V tujini, kjer je bibliobusna služba zelo razvita, lahko vidimo zanimive rešitve bibliobusnih vozil, domiselne po notranji ureditvi in tehničnih rešitvah, kot so npr. pri proizvajalcih nadvozij Hartmann, Spezialkarosserien, Famme Commercials, Focwa. Bibliobusi imajo vhode na različnih mestih, z različnim odpiranjem vrat, tudi npr. navzgor, ko so v času postanka nadstrešek (Hart- mann), dostopnost za invalide rešljivo na več načinov, na izposojevališčih se lahko razširijo navzven. Tudi notranji prostor je urejen različno: v polkrožne celice, ki ločijo dejavnost na npr. del za mladino, za odrasle in za neknjižno gradivo (Hartmann), lahko je izposoja spredaj ali zadaj ali v sredi (Hartmann), prostor ima lahko tudi vmesna zložljiva vrata med oddelki ipd. Priporočljivo je, da se knjižničar že pred razpisom seznani z možnostmi in v programu želje tudi zapiše. Bibliobusi se predstavljajo na konferenci IFLA, na srečanjih, kijih organizira Sekcija za potujoče knjižnice pri IFLA in tudi na srečanjih slovenskih potujočih knjižnic. Priporočljivo bi bilo, da bi slovenska Sekcija za potujoče knjižnice organizirala srečanje možnih proizvajalcev bibliobusov. Veliko uporabnih informacij pa dobimo s prebiranjem tuje literature, prospektov proizvajalcev in revije Service Point, ki jo izdaja Sekcija za potujoče knjižnice pri IFLA.