URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

ponoči razsvetljen, na izposojevališču pa z aktualnimi informacijami učin- kovito opozarja na njegovo prisotnost v kraju, tudi ko ga ni. Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice so povezane v mrežo, ki je vpeta v državni knjižnični informacijski sistem in v njem imajo zaradi svoje de- mokratičnosti posebno vlogo in pomen: za vsakega posameznika ali skupino so vhodna vrata v knjižnični informacijski sistem (v druge knjižnice) in druge, zunaj knjižnice dosegljive informacijske vire. Tako naj bi jih vsakdo poznal in jih brez zadrege uporabljal. Vedenje o vlogi in dejavnosti ter dostopnosti knjižnične dejavnosti v našem okolju ni najboljše, kar je tudi posledica njihove nezadostne razvitosti in pomanjkanja sredstev za propa- gandno informativno in izobraževalno gradivo, in zato pogosto tudi to, kar imajo, ni vselej ustrezno izkoriščeno. Bibliobus je pogosto tam, kjer nič ni, je prva informacija, povzroča rast potreb in želja in pripelje uporabnika tudi do bolj oddaljenega stalnega izposojevališča ali pa povzroči njegov nastanek. Vozilo se izrabi kmalu, v določenih primerih pa popolnoma takrat, ko ga nadomesti stalno izposojevališče. Tudi v tem je njegova veličina. Cilj promocije bibliobusa je pridobivanje uporabnikov njegovega gradiva in storitev, hkrati pa povečanje števila uporabnikov knjižnic in uporabnikove samozavesti pri postavljanju vprašanj in iskanju pomoči ter ocenjevanju dejavnosti knjižnice, kar omogočajo knjižničarji tudi z izobraževanjem prebi- valcev za samostojno uporabo knjižnic in njihovega gradiva. Poleg razvijanja informacijske oziroma bralne pismenosti je pomembna njegova socialna, izobraževalna, kulturna, gospodarska vloga, prav tako pa vloga pravičnosti v delovanju družbenega sistema in vloga lastništva družbenih virov. Manj kot stabilna knjižnica pa je močan pri druženju ljudi, pri razvijanju socialne pripadnosti, ki jo stabilna knjižnica omogoča s prostorom, ko pod isto streho združuje različnost tudi za doseganje skupnih ciljev. Ta, skoraj nenadome- stljiva vloga splošnoizobraževalne knjižnice pri razvijanju lokalne pripa- dnosti, pogosto usmerja lokalne skupnosti, da se raje odločajo za stabilno knjižnico kot za bibliobus. Najboljša promocija so obiskovalci knjižnice. Teh ni zmeraj lahko dobiti, še zlasti ne odraslih, kar dokazujejo tudi poročila naših bibliobusov ( Lopert, 1994). Obiskovalci so pretežno otroci in ti si pogosto izposojajo knjige za celo družino. Opozoriti je potrebno, da to ni vezano le na razpoložljiv čas prebi- valca za obisk knjižnice in na siromašnost ponudbe bibliobusa za nekatere posameznike, ampak tudi na druge vzroke, npr. ljudje niso navajeni na obiskovanje knjižnice, bralna pismenost je slaba, na podeželju lahko velja branje še zmeraj za zapravljanje časa ipd. Cilj bibliobusa je tudi povečanje števila odraslih med člani in zato jim knjižničarji namenjajo posebne oblike obvestil, zbirk gradiva, razstav, pogo- vorov ipd. Oglaševanje po radiu, na lokalnih televizijskihpostajah, teletekstu