URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

je, poleg plakatov, letakov, zloženk o bibliobusni dejavnosti, o posebnih zbirkah in storitvah ter prireditvah (o katerih bodo prebivalci vnaprej pravočasno obveščeni), o gostih bibliobusa, ki lahko učinkovito povečajo članstvo in obisk ah izposojo določenega gradiva (npr. Vas zanima, kaj rad bere in priporoča vaš slavni rojak Pogovor z vašim ministrom...Župan predstavlja program...Danes vam pri izboru knjig svetuje priljubljeni pevec...Z nami na vožnji pravni svetovalec ..., varuh človekovih pravic... ipd.), vsakdanje propagandno sredstvo. Za pridobivanje članstva je po- membna brezplačnost storitev in bibliobusi navadno delujejo tudi brez plačila članarine in izposojnine, pogosto celo v primeru, ko morajo uporab- niki osrednje knjižnice le-to plačevati. Nezanemarljivi vplivi bibliobusa Bibliobus omogoča branje z dostopnostjo bralnih virov, z razvijanjem branja, posredno pa tudi z razvojem drugih za branje potrebnih pogojev, kadar manjkajo, npr. elektrifikacije naselij. S primernim izborom gradiva in moti- vacijo pa lahko vpliva tudi na to, da najdejo ljudje čas za branje, saj v njem ne bodo iskali le sprostitve in kulturnega užitka, ampak tudi pragmatične nasvete za izboljšanje svojega socialnega, poklicnega, gospodarskega ipd. položaja. Prebujene potrebe prebivalcev povzročijo organizacijske spre- membe v knjižnični dejavnosti, ki se mora povezovati in dogovarjati pri opravljanju del, če hoče ohraniti tudi svojo strokovno raven delovanja. Prostovoljno delo se umika strokovnosti ah pa je strokovno vodeno. Okrepi se status knjižnic v družbi in interes javnosti za njihovo delovanje, kar vpliva tudi na to, da se knjižnicam zmanjšajo težave pri posodabljanju dejavnosti, kot je npr. pridobivanje aktualnih informacij o lokalni skupnosti in pomemb- nih za lokalno skupnost, ki so osnova za razvoj knjižnic v informacijska središča lokalnih skupnosti. Marsikateri zavodi, organizacije, društva bodo veseh, če bo z bibliobusom prišla do prebivalcev ah z njimi na dom informa- cija o njihovi dejavnosti, prireditvah ipd. Nenazadnje pa je bibliobus idealna priložnost za skupno načrtovanje in sodelovanje knjižnic, pri čemer se prav tako kot o delitvi sredstev dogovar- jajo o količini in kvahteti delovanja, o vrednotenju le-tega, o tem, kohko stane en izposojevalni dan, kohko izposoja ene enote, kohko kilometrov prevozi bibliobus na dan in v tednu ter kdo upravlja z bibliobusom - direktor osrednje knjižnice ah vodja bibliobusne službe, kakšne so odgovornosti voznika ipd. Tako dogovarjanje krepi znanje, razmišljanje in skupno delovanje. Bibhobus pa lahko, namesto da bi okrepil razvoj slabše razvitega stalnega izposojevališča osrednje splošne ah druge knjižnice, povzroči njeno zamrtje. To ni zmeraj upravičeno, še zlasti npr. če se to zgodi šolski knjižnici. Splošnoi- zobraževalna knjižnica je splošna in taka ne more biti, če začne zadovoljevati