URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

zgodovina zemljepis Na začetku je program obsegal bibliotekonomijo, katalogizacijo s klasifika- cijo, bibliografijo, osnove dokumentacije, zgodovino knjige, knjižnic in knjigarstva, konzerviranje in restavriranje (Berčič, 1982, str.3). Namen študija na Pedagoški akademiji je bil vzgoja knjižničarskih kadrov za splošnoizobraževalne in znanstvene knjižnice, ki naj seznani študente z osnovnimi knjižničarskimi operacijami in znanji, ki skrajšajo prilagajanje na delovni proces. Predmetnik višješolskega študija knjižničarstva po zadnjem učnem načrtu pa je obsegal predmete (Berčič, 1981 in 1982): - Bibliotekarstvo: Opredelitev bibliotekarske vede in stroke, knjižničar- stvo kot sestavina družbe, razvoj knjige in knjižnic, razvoj tiskarstva. - Klasifikacija (indeksiranje): Univerzalna decimalna klasifikacija, ges- lovnik, tezaver, indeksiranje za delo z računalnikom. - Bibliografija: Bibliografska teorija, zunanja oblika bibliografije, bibliog- rafija pri Slovencih, jugoslovanske bibliografije, bibliografije pri drugih narodih. - Bibliotekonomija: Temeljna knjižna zaloga, triaža gradiva glede na zvrst, osnove bibliologije, obdelava gradiva, evidenca izposoje, katalogi- zacija, osnovna katalogizacijska načela. - Razvoj in sistematika znanosti: Uvod, pregled posameznih strok po UDK. - Osnove informatike: Definicije vede, razmejitev vsebinskega področja med sorodnimi vedami, organizacija dejavnosti doma in po svetu, viri informacij, tehnologija izdelave in obdelave dokumentov, teorija in tehni- ka shranjevanja primarnih, sekundarnih in terciarnih dokumentov, kate- gorije in profili uporabnikov, tfiseminacija informacij, teorija in tehnika iskanja sekundarnih informacij, reprografska tehnika. - Šolska knjižnica: Šolski sistem in knjižnično-informacijski sistem, or- ganizacija šolske knjižnice na osnovni šoli, vzgojnoizobraževalno delo v knjižnici. Leta 1975 so bili uvedeni bibliotekarski specialistični in raziskovalni strokov- ni nazivi: bibliotekar specialist, višji bibliotekar specialist, bibliotekarski svetovalec. Bibliotekar specialist lahko pridobi ta naziv po petih letih od strokovnega izpita, in sicer se za pridobitev naziva zahteva pisni in ustni izpit. Če bibliotekar specialist po naslednjih petih letih dokumentira svoja teoretična strokovna znanja in dejavnosti (predavanja, ekspertize, objave itd.), lahko pridobi naziv višji bibliotekar specialist. Najvišja strokovna