URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Leta 1961 je vodstvo te šole predlagalo Pedagoški akademiji v Ljubljani, da uvede dvoletni študij knjižničarstva. Najprej je bil izdelan program za eno- predmetno samostojno knjižničarsko študijsko skupino, pozneje pa je bil, na zahtevo po uskladitvi predloga z drugimi študijskimi programi, pripravljen program za dvopredmetno študijsko skupino, in sicer knjižničarstvo ob nemščini in angleščini. V predmetniku programov so bili splošni predmeti, kot so pedagogika, psihologija, družbene vede, predvojaška vzgoja, en tuji jezik, in naslednji strokovni knjižničarski predmeti: poslovanje ljudskih knjižnic s posebnim ozirom na pionirske in šolske knjižnice, poslovanje znanstvenih knjižnic s posebnim oziroma na učiteljske knjižnice, podagoški temelji dela z bralci, pregled svetovne znanosti in umetnosti, jugoslovanske književnosti s posebnim poudarkom na novejši dobi, zgodovina knjige in knjižnic, knjigoznanstvo, razvoj jugoslovanskega tiskarstva in založništva, bibliografija in bibliotečna pomagala ter konserviranje in restavriranje knjižničnega gradiva. Vendar je leta 1961 vodstvo Višje pedagoške šole predlog dokončno zavrnilo (Berčič, 1961, str.158). V istem letu je odbor Društva bibliotekarjev Slovenije začel pripravljati tudi akcijo za uvedbo bibliotekarskega študija na univerzi. Predvideni osnovni predmeti so bili: zgodovina knjige, knjižnic in knjižničarstva (razvoj pisave, zgodovina knjige do tiska, zgodovina knjižnic v kulturni zgodovini človeštva, zgodovina knjižnic pri nas, zgodovinski razvoj bibliotekarstva), bibliotekonomija (vrste knjižnic in njih naloge, organizacija knjižnic različnih vrst, knjigoznanstvo, obdelava knjižničnega gradiva in knjižnično poslo- vanje v raznih vrstah knjižnic - predavanja in vaje), bibliografija in dokumen- tacija (razvoj tiskarstva in založništva, razvoj znanstvenih disciplin, bibliog- rafska teorija in delo ter njen razvoj, vrste bibliografij, teoretične osnove dokumentacije, dokumentacijsko delo in služba), biblioterapija (knjiga kot objekt, knjižnica kot hranilišče knjig, hranjenje, konserviranje in restavriranje knjižničnega gradiva), paleografija (osnova latinske in slovanske paleogra- fije). Poleg teh predmetov naj bi bibliotekarji vpisovali še tuji jezik ter splošne predmete. Ta predlog ni bil sprejet. (Berčič, 1961, str.157-162). Redno strokovno izobraževanje seje začelo v šolskem letu 1964/65 z višješol- skim študijem knjižničarstva na Pedagoški akademiji v Ljubljani in ta višješolski študij knjižničarstva je potem vpisalo 22 študijskih generacij. Na predmetno skupino knjižničarstvo so se lahko vpisali kandidati, ki so uspešno končali štiriletno srednjo šolo. Na Pedagoški akademiji je bil možen dvopredmetni študij z naslednjimi povezavami (Šlajpah, 1964, str.99): Knjižničarstvo + slovenski jezik in književnost srbski ali hrvatski jezik in književnost angleški jezik in književnost nemški jezik in književnost ruski jezik in književnost,