URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

bila dovolj srednja šola. Tudi v tem času pa so se maloštevilni knjižničarski delavci še oblikovali predvsem ob praktičnem delu v knjižnici. Zlasti pomemben za nadaljnji razvoj je bil prvi slovenski bibliotekarski strokovni priročnik Avgusta Pirjevca, bibliotekarja v Univerzitetni biblioteki v Ljubljani, Knjižnice in knjižničarsko delo (Celje 1940). V njem celovito obravnava razvoj in sodobna spoznanja o knjižničarski organiziranosti in strokovnem delu: zgodovinski razvoj knjižnic, znanstveno razčlenjenost in socialno funkcijo modernih knjižnic, delo v znanstveni in v javni ljudski knjižnici, tipologijo bralcev, razvoj knjižnic na Slovenskem, navodila o stro- kovnem poslovanju knjižnice, knjižnične prostore, statistiko, posebne skupine knjižnic, knjižničarsko zakonodajo. (B.Berčič 1983, str.5-18, isti 1991, str. 161, isti 1995, str. 103-116) Prva organizirana oblika strokovnega izobraževanja poklicnih knjižničar- skih delavcev na Slovenskem sta bila petmesečna strokovna tečaja v letih 1947 in 1949 za srednješolce. Program je obsegal naslednje predmete: Knjižničarstvo in knjižnice, njihovo zgodovino, razvoj in naloge, Zgodovino slovanskih in slovenskih knjižnic, Paleografijo, Kataloge in katalogizacijo, Tiske narodnoosvobodilnega boja, Upravljanje knjižnic in zakonodajo o knjižnicah, Rokopise, Kartografsko zbirko, Grafično zbirko, Glasbeno zbir- ko, Založništvo, knjigotrštvo in knjigoveštvo (Rybar, 1976, str.35). Leta 1951 so bili uvedeni knjižničarski strokovni izpiti za strokovne kvalifi- kacije knjižničarski manipulant, bibliotekar IV (gimnazijska izobrazba), bib- liotekar III (višja šola), bibliotekar II (fakultetna diploma), bibliotekar I - višji bibliotekar (Rybar, 1976, str. 36-37). V letu 1957/58 je bila organizirana občasna enoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike (ponovljena še v letu 1963/64) in to predstavlja prvi poskus rednega bibliotekarskega strokovnega izobraževanja po zakl- jučenem splošnem srednješolskem izobraževanju. Rybar navaja, da so poučevali predmete: Svetovna literatura, Historiografija, Zgodovina knjig in knjižnic, Zgodovina arhivov, Bibliografija, Ljudske knjižnice, Dejavnost znanstvenih in arhivskih knjižnic, Služba bralcem, Konzerviranje in restav- riranje knjig in rokopisov, Osnove državne in družbene ureditve ter Nemški jezik (Rybar, 1976, str.39). Leta 1963/64 so ponovili izobraževanje, vendar so zraven namesto arhivar- jev povabili založnike. Program je obsegal predmete: Svetovna literatura, Sodobna jugoslovanska literatura, Zgodovina knjige in knjižnic, Bibliografija in bibliografski pripomočki, Organizacija in dejavnosti ljudskih knjižnic, knjigarn, znanstvenih in strokovnih knjižnic ter založb, Delo z bralcem in kupcem, Osnove dokumentacije, Bibliotekarska in založniška zakonodaja ter Angleški jezik (Rybar, 1976, str.40). 4 5