URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Po uspešno opravljenem študiju si kandidat pridobi akademski naziv magis- ter bibliotekarstva oziroma doktor bibliotekarstva. Program doktorata je organiziran kot individualni študij, ki lahko traja do štirih let. Po potrditvi teme doktorske disertacije kandidat samostojno pri- pravi raziskovalno nalogo, pri čemer mu svetuje komisija, ki jo imenuje Filozofska fakulteta. Doktorat se zaključi z javnim zagovorom. Akademski naziv po končanem študiju je doktor bibliotekarstva ustrezne smeri. (Pro- gram podiplomskega študija bibliotekarstva, 1996). 5. Primerjava slovenskih in tujih visokošolskih bibliotekarskih programov Slovenija spada med majhne, mlade države brez veliko naravnih virov, katere jezik ni podoben jezikom velikih držav, s katerimi primerjamo razvi- tost univerzitetnega izobraževanja na področju bibliotekarstva. Na prvi pogled bi se zdelo najbolje primerjati slovensko visokošolsko bibliotekarsko izobraževanje zlasti s podobnimi državami, npr. Dansko, Irsko, Islandijo in Švico. Vendar so Dublin, Reykjavik in Geneve po številu študentov precej manjši študijski centri, Kopenhagen pa veliko večji, čeprav gre za države približno enake velikosti kot je Slovenija. Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani po številu študentov sodi med srednje velike izobraževalne ustanove, kot npr. Leeds, Loughborough, U.N.London, Glas- gow, Perth, Ontario, Madison, Milwaukee. Kot zgled je zanimivo zlasti angleško, avstralsko in ameriško bibliotekarsko izobraževanje, ki ima najdaljšo tradicijo, največ knjižničarskih šol, ki so si med seboj konkurenčne in tudi s tega vidika prisiljene skrbeti za kvaliteto in imajo največje število obveznih in izbirnih predmetov. Kakor večina tujih bibliotekarskih visokih šol tudi Oddelek za bibliotekar- stvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani deluje v okviru Univerze in ima temu primerno samostojen status. Finance dobiva le od Ministrstva za šolstvo in od šolnin, ne pa od Ministrstva za raziskovanje, znanost in tehnologijo, kot npr. Sheffield. Slovenski Oddelek za bibliotekarstvo sodi med najmlajše bibliotekarske šole na svetu in je ustrezno verificiran. Število redno zaposlenih profesorjev glede na število študentov je v primer- javi z drugimi podobnimi šolami zelo nizko. V Leedsu imajo npr. 14 redno zaposlenih učiteljev (3 doktorji - 21%) za 252 študentov - torej 1 redno zaposlenega učitelja za 18 študentov, v Loughboroughu imajo 19 redno zaposlenih učiteljev (9 doktorjev - 47%) za 300 študentov - 1 učitelj za 16 študentov, v University North London je 15 redno zaposlenih učiteljev za 300 študentov - en učitelj za 20 študentov (vseh 15 z doktoratom), v Glasgo-