URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

wu je 9 redno zaposlenih učiteljev za 180 študentov (1 učitelj za 20 študen- tov), v Perthu je 9 redno zaposlenih za 234 študentov, torej 1 učitelj za 26 študentov, v Ontariu je 18 redno zaposlenih za 207 študentov (17 doktorjev - 94%), torej 1 redno zaposlen za 12 študentov, v Milvvaukee pa je 9 redno zaposlenih za 286 študentov, torej 1 redno zaposlen za 32 študentov. V povprečju je doseženo razmerje 1 učitelj na 20 študentov. Pri nas je 1 učitelj zaposlen za 64 študentov; ker imata dva od 4 redno zaposlenih profesorjev doktorat, to pomeni 50% z doktoratom med redno zaposlenimi. Tudi v Sloveniji se učitelji poleg poučevanja ukvarjajo z raziskovanjem, publiciranjem in nekoliko manj s konzultacijami. Tudi slovenski bibliotekarski študenti imajo na razpolago opremljen račun- alniški laboratorij, Internet, dostop v različne informacijske baze oziroma mreže, online povezave in strokovno knjižnico. Manjka pa multimedijska oprema, založniška oprema, skenerji, video oprema. Strokovna knjižnica je še zelo majhna, s komaj 1000 kosi knjig in nekaj naslovi periodike. Ne bo prav kmalu dosegla 248.114,29 kosov knjig oziroma 651,42 naslovov periodike, kolikor znaša povprečje v raziskavo zajetih tujih organ- izatorjev bibliotekarskega študija. Vsebine predmetov in literatura za leto 1996 navajajo v povprečju 12,03 naslovov pri enem predmetu. V slovenskem bibliotekarskem študiju še ni razvito mednarodno sodelo- vanje. Da v Sloveniji ni brezposelnih bibliotekarjev, dokazujejo podatki Zavoda za zaposlovanje; profesorji na Oddelku pa tudi povedo, da se vsi študenti hitro zaposlijo. V katerih dejavnostih poleg knjižničarstva, v kakšnih ustanovah in na kakšnih delovnih mestih, pa ni znano. Študij je organiziran redno in izredno, ni pa zaenkrat potrebno in razvito izobraževanje na daljavo ali dopisni študij. Slovenski sistem izobraževanja je bolj podoben nemškemu kot angleškemu. Študenti imajo za sabo 12 let izobraževanja in ne 13 kot na primer v Angliji. Naša diploma je približno enakovredna angleškemu terciarnemu študiju. Vendar traja naš visokošolski študij 4 leta, torej eno leto več kot v Angliji. V primerjavi z nemškimi bibliotekarskimi izobraževalnimi programi je v slovenskem mnogo več akademskega študija in manj prakse. Število ur zelo neustrezno prikazuje kvaliteto. Po eni strani namreč najbolj razvite bibliotekarske šole sploh ne navajajo števila ur;nekatereimajomnogo