URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Predlogi za aplikacijo tujih vzorcev v Sloveniji V slovenskem bibliotekarskem izobraževanju je najbolj potrebno rešiti vprašanje redno zaposlenih visokošolskih profesorjev. En učitelj na 64 študen- tov je daleč pod povprečjem oziroma pod standardi drugih visokošolskih bibliotekarskih ustanov. Izobrazba že zaposlenih profesorjev dosega dobro povprečje - kar 50% doktorjev - vendar bibilo treba takšno ali še boljše povprečje dosegati tudi v prihodnje. Treba je torej razmišljati zlasti o rednem zaposlovanju doktorjev znanosti z nazivi docent, izredni oziroma redni profesor. Ko bo več zaposlenih, bo tudi laže voditi nekatere projekte o razvoju kadrov in razvijati dobro organizacijsko klimo. Med obdelanimi bibliotekarskimi šolami smo razvoj kadrov zasledili samo v posameznih primerih (npr. Aberdeen), vendar so kolektivi na fakultetah kot nalašč poklicani, da tudi pri tem dajo zgled drugim delovnim organizacijam. Pomembno bi bilo vložiti čim več v izobraževanje visokošolskih kadrov, tako da visokošolski učitelji ne bi le dosegali doktoratov, ampak bi se permanentno izobraževali tudi v različnih drugih disciplinah, npr. vodenju, komuniciranju, osredotočanju na študente itd. Ob več zaposlenih bi bilo mogoče načrtovati določen prihodek tudi s pomočjo izvajanja temeljnih in aplikativnih raziskav, krajših seminarjev za delodajalce - knjižničarje in konzultacij. Drugi človeški dejavnik, ki sodeluje v pedagoškem procesu, pa so študenti. Tudi pri njih nekatere fakultete poudarjajo kvaliteto. Zato imajo ponekod precej visoke kriterije za vpis, študenti morajo doseči določeno povprečno oceno, delati sprejemni izpit, v intervjuju pokazati motiviranost in znati tuje jezike. Tudi pri nas obstaja nekaj takšnih pogojev. Vendar bi se le težko pridružili mnenju, da bi te pogoje še zaostrovali, ker število mladih na splošno upada, ker smo majhen narod, ker je pomemben vsak visoko izo- bražen delavec - ker gre za ljudi, ki so vsi pomembni. Boljša zamisel za razvijanje kvalitete študentov se zdijo tako imenovani na študente osredotočeni programi (student-centered), kijih tudi tuje fakultete šele začenjajo uvajati. Pri tem skušajo metodiko pouka prilagoditi študentom tako, da čimbolj upoštevajo njihove interese. Pouk poteka s pomočjo projektov, delavnic, študija primerov, ekskurzij, vabljenih predavanj, skratka v oblikah, ki ne zahtevajo zgolj memoriranja podatkov, ampak zlasti aktivnost in osebno zainteresiranost, katere posledica je tudi boljše razumevanje in pomnjenje. Čeprav je Oddelek za bibliotekarstvo v letu 1997 dobil dodatne prostore, tf še vedno ni dovolj. Manjka zlasti prostor za nove redne sodelavce, multi 7 dijsko opremo, založniško dejavnost, skenerji, video oprema. Dopolnje- strokovne knjižnice je v teku, vendar je gradiva še zelo malo.