URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

Tuje bibliotekarske šole vključujejo med izbirne predmete predvsem takšne, ki obravnavajo sodobne gospodarske trende in tako po vsej verjetnosti preizkušajo njihovo ustreznost. Tudi pri nas bi bilo dobro uvesti več izbirnih predmetov, ki bi knjižničarje seznanjali s posebnimi skupinami uporabni- kov, kot so osnovnošolci, dijaki, visokošolci, komercialisti, finančniki, prav- niki, vladni uslužbenci, turistični delavci, zdravstveni delavci itd. Izbirni predmeti bi bili tudi lahko za slepe in slabovidne, mentalno prizadete, manjšine, ostarele, invalide, zapornike ipd. Študente bi bilo dobro tudi uvajati v študij kariere in delovnih mest, na katerih lahko iščejo zaposlitev po končani fakulteti. Študenti tegane poznajo, ne poznajo niti načina, kako zaposlitev iskati, niti kje vse bi jo bilo možno najti. Treba bi bilo razvijati mednarodno sodelovanje pri izvajanju študija, saj bi to povečalo kvaliteto in zanimivost pouka. V primeru, da bi bilo število interesentov za podiplomski študij še večje, bi lahko uvedli tudi bolj v gospodarstvo usmerjen magisterij (v smislu angleškega M.A.). Ob ponovni izdaji informatorja za študente bi veljalo razmisliti o nekoliko bolj vabljivi obliki. V takšni knjižici, ki bi bila lahko namenjena tudi najširši slovenski sferi, bi lahko delodajalce seznanili, kako bodoči bibliotekarji znajo iskati strokovne informacije, komunicirati, oblikovati sporočila za javnost in kako poznajo računalništvo, programiranje, tuje jezike. S tem bi delodajalce tudi v gospodarstvu obvestili, da lahko bibliotekarski študenti opravljajo prakso povsod in jim pokazali nov vir visoko izobražene delovne sile. Vprašanje je, ali bi bilo potrebno v Slovenijo uvesti večerni študij, kot ga imajo nekatere tuje fakultete. Prav gotovo je nekaj izrednih študentov, ki se ne morejo udeleževati predavanj, pa jim je treba pomagati. Vendar bi bila morda boljša rešitev izvajanje posebnih projektov za izredne študente, zelo primerna rešitev pa so tudi tečaji ob koncu tedna. Podrobnejšega razmisleka je vredna zamisel Fakultete v Leedsu, da oblikuje študij za izredne študente po konzultaciji z vodstvi knjižnic in da študenti obravnavajo dejanske probleme in delajo v obliki projektov. Zaključki Glede na to, da smo izobraževanje slovenskih bibliotekarjev primerjali z 39 tujimi bibliotekarskimi šolami, lahko rečemo, da dajejo zbrani podatki o posameznih elementih visokošolskega izobraževanja dobro podlago za ob-