URN_NBN_SI_DOC-R7JNO7T6

jektivno oceno kvalitete izobraževanja v Sloveniji v primerjavi z visokošol- skimi bibliotekarskimi programi po svetu. Na splošno lahko rečemo, da je bibliotekarsko visokošolsko izobraževanje pri nas celovito - da torej tako kot v tujini tudi pri nas izobražujemo do doktorata. Naš diplomski študij je enakovreden, v marsikaterem pogledu pa celo boljši kot terciarni študij na tujih fakultetah, medtem ko sta magisterij in doktorat raziskovalna in ne običajna strokovna programa. Predmet Kognitivna psihologija prispeva teoretske osnove za proces iskanja informacij v celoti, ki so nujne za uspešno delo informacijskega posrednika in izobražujejo bodoče bibliotekarje za učinkovitejšo interakcijo z informa- cijskim sistemom. Tudi preostali predmeti, ki obravnavajo človeške dejav- nike (Študij uporabnikov, Knjižnični management, Metodika bibliotekarske- ga komuniciranja, Razvojna psihologija) prispevajo k uspešnejšemu procesu iskanja informacij in dajejo osnovo za prihodnost, v kateri naj bi bolj upošte- vali človeka. Slovenski visokošolski bibliotekarski program pa vsebuje tudi številne pred- mete iz informacijske tehnologije in se s tem postavlja ob stran drugim razvitim državam. Raziskava je potrdila hipotezo, da se Slovenija v pogledu visokošolskega bibliotekarskega izobraževanja lahko postavlja ob stran razvitim sorodnim institucijam po svetu. Slabosti slovenskega programa so predvsem premalo redno zaposlenih profesorjev, neustrezni prostori, pomanjkanje izbirnih predmetov, premalo gradiva v knjižnici. Če bi analizirali potrebe delodajalcev v celoti in ne le knjižničarstva, bi lahko kot izbirne predmete vpeljali še nekatere, ki bi bibliotekarske študente uspo- sabljali za delovna mesta široko razgledanih, informacijsko - raziskovalnih, komunikativnih sodelavcev za delo v upravi, zdravstvu in posameznih drugih strokah. Na ta način bi prešli na izobraževanje družbi in gospodar- stvu izrazito potrebnih knjižničarsko-informacijskih kadrov, ki bi še hitreje našli zaposlitev v najrazličnejših panogah. Seveda pa je pri tem treba upošte- vati tudi potrebe področja knjižničarstva, torej zaposlovanje zlasti večjega števila javnih, šolskih, visokošolskih, strokovnih in raziskovalnih knjižničarjev. Ob raziskavi seje izkazalo, da obstajajo še nekateri raziskovalni problemi, ki bi jih bilo treba preučiti. V zvezi z učitelji, ki so tako pomemben element, bi bilo treba podrobneje raziskati razvoj, načine vodenja, metode dela pri poučevanju.